Tiskane izdaje
Mojca Centa Debeljak vodi Durs kot v.d. generalne direktorice že od 17. julija, ko je vlada razrešila dotedanjega generalnega direktorja Ivana Simiča, ki je podal odstopno izjavo.
Centa Debeljakova je po izobrazbi univerzitetna diplomirana ekonomistka. Svojo poklicno pot je leta 1992 začela kot inšpektor pripravnik na službi družbenega knjigovodstva v Ljubljani, leta 1993 se je zaposlila na Agenciji za plačilni promet, kjer je opravljala delo inšpektorja. Od leta 1996 je zaposlena na Dursu, kjer je bila najprej višja inšpektorica, nato svetovalka direktorja, leta 2005 pa je prevzela vodenje sektorja za nadzor. Od leta 2006 je bila namestnica generalnega direktorja davčne uprave.
Vlada z ukrepi za razbremenitev gospodarstva
Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o davku na dohodek pravnih oseb, s katero znižuje davčne stopnje, povečuje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj ter znova uvaja splošno investicijsko olajšavo. Vsi trije ukrepi, ki naj bi po besedah premiera Janez Janše gospodarstvu dali "dodaten kisik", naj bi veljali že letos.
Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil premier Janša, bi v primeru, da ukrepe v razmeroma kratkem času podpre nova vladna večina, to pomenilo, da "slovensko gospodarstvo dobiva pomoč takoj". Če bodo ukrepi sprejeti v realnem času, je poudaril, se "Slovenija lahko izogne recesiji in bistvenemu povečanju brezposelnosti, kar lahko pripelje v negativno spiralo".
"Tako bo možno zaustaviti trend odpuščanja oz. grozečega pritiska na zmanjšanje delovnih mest v določenih gospodarskih panogah in zagotoviti podjetjem, ki načrtujejo aktivnosti za leto 2009, da upoštevajo morebitne nove okoliščine in se bodisi ne odločajo za odpuščanje bodisi načrtujejo večje zaposlovanje," je dejal Janša.
Predlagani ukrepi bodo, kot je pojasnil, pomenili izpad proračunskih prihodkov. V letu 2008 naj bi ga pokrili s proračunskim presežkom v predvideni višini 240 milijonov evrov. "V teh razmerah ga je pametno porabiti za to, da se gospodarstvu pusti več sredstev, da je to storjeno na razvojni način," je pojasnil.
Za leto 2009 se kot možnosti ponujata povečanje proračunskega primanjkljaja v okvirih še dovoljenih meja evropskega pakta o stabilnosti in rasti ali z doslednim varčevanjem, pri čemer obstaja možnost, da se izdatki v proračunu za leto 2009 zamrznejo na ravni letošnjega leta. "Zagovarjamo kombinacijo obeh ukrepov," je dejal Janša.
Glede na gradiva Urada za makroekonomske analize in razvoj ter pristojnih ministrstev je po Janševih besedah "postalo jasno", da je takojšnje sprejetje ukrepov "bistveno bolje, ceneje in racionalneje". V primeru čakanja bi se lahko soočili z naraščanjem brezposelnosti, višjimi socialnimi transferji, kar bi vplivalo na proračunski primanjkljaj ali zahtevalo višje davke.
Po Janševih besedah današnja odločitev vlade ni toliko odgovor na finančno krizo, ampak na njene posledice v svetu in Evropi, ki se jim Slovenija kot del globalnega trga ne more izogniti. Ukrepi po Janševih besedah zagotavljajo, da bi lahko slovensko gospodarstvo že leta 2010 beležilo znatno rast, ki jo Slovenija potrebuje za ujetje povprečja razvite Evrope.
Premier je državni zbor pozval, naj se po sprejetju sprememb in dopolnil finančnih zakonov - zakonov o bančništvu in o javnih financah, s katerima je država priskočila na pomoč finančnemu sektorju - loti danes predlaganih ukrepov za razbremenjevanje gospodarstva. Kmalu naj bi bil pripravljen tudi čistopis zakona o dohodnini, ki ureja področje olajšav in dobička za samostojne podjetnike.
Obstoječa olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj, ki znaša 20 odstotkov, naj bi se po danes sprejetem predlogu vlade dvignila na 40 odstotkov, še vedno pa velja možnost dodatnega 20-odstotnega povečanja za manj razvita območja Slovenije. Vnovič naj bi se uvedla 30-odstotna splošna investicijska olajšava za vlaganja. Pri znižanju davčnih stopenj davka na dohodek pravnih oseb naj bi se ta letos z 22 odstotkov spustila na 20 odstotkov, leta 2009 s predvidenih 20 na 19 odstotkov, leta 2010 in nadaljnja leta pa na 18 odstotkov.
"Verjetno ne bo mogoče ohraniti sedanje visoke stopnje zaposlenosti, lahko pa jo ohranimo na bistveno višji ravni in preprečimo pritisk na socialne transferje," o učinku ukrepov na delovna mesta meni Janša.
V Sloveniji so nekatera podjetja, ki so bila že prej v težavah, v zaostrenih gospodarskih razmerah pa bodo prišla v položaj, ko bodo morala neizogibno prenehati z določenim delom proizvodnje, pravi Janša in dodaja, da je na srečo teh podjetij razmeroma malo.
Ukrepi bodo po njegovih besedah pomagali ohraniti bistveno več delovnih mest v podjetjih, ki bodo morala zaradi manjšega povpraševanja ali upada naročil zmanjšati proizvodnjo, s spodbudo pa bodo lahko proizvajali alternativne izdelke za kakšno drugo industrijo. Gre predvsem za podjetja iz avtomobilskega grozda oz. kovinskopredelovalne industrije, po premierovih besedah pa je teh podjetij nekaj 100.
Za ustvarjanje novih delovnih mest bodo olajšave bistvene v manjših tehnoloških podjetjih, na katerih poslovanje kriza pomembneje ne vpliva, ukrepi pa bodo pomenili neposreden vzvod za nove programe in novo zaposlovanje. Po njegovih besedah gre za tudi t.i. zeleni sektor industrije, ki bo imel pomembno vlogo v luči boja proti podnebnim spremembam in ciljev v postkjotskem obdobju.
