Ljubljana − Vlada je potrdila predlog novele stanovanjskega zakona. Upoštevala je odločbo ustavnega sodišča in izenačila upravičence do subvencioniranega najema v neprofitnih najemnih in tržnih najemnih stanovanjih. Po novem se tudi zadnjim subvencionira neprofitni del tržne najemnine. Zakon njihov status ureja tudi formalno, v resnici so upravičenci dobili nove odločbe in ustrezajoče subvencije že sredi lanskega leta.
Tri novosti
Novela prinaša še dve pomembni spremembi: širi krog najemnikov neprofitnih stanovanj, katerih premoženjski status lahko lastnik vsakih pet let preveri in ugotovi, ali še izpolnjujejo pogoje za neprofitni najem. Do zdaj so bili iz preverjanja izvzeti vsi najemniki, ki so neprofitno najemno razmerje sklenili pred letom 2003, ko je bil sprejet prejšnji stanovanjski zakon. Po novem pa tega privilegija nimajo več. Če se bo pri preverjanju izkazalo, da njihovi dohodki ali premoženje presegajo kriterije za neprofitni najem, sicer ne bodo izgubili pravice do najemnega stanovanja, plačevati pa bodo morali tržno najemnino.
Stališče ministrstva je potrdila tudi najnovejša odločba ustavnega sodišča, ki je preizkusilo ustavnost te zakonske vsebine na pobudo občine Izola in razveljavilo zaprtje podatkov omenjenih najemnikov.
Očem lastnikov skriti pa ostajajo podatki o nekdanjih imenikih stanovanjske pravice, ki so se raje kot za nakup stanovanja po Jazbinškovem zakonu odločili ostati neprofitni najemniki, in o tistih, ki so ostali najemniki v denacionaliziranih stanovanjih. Občina Izola se v svoji pobudi te skupine ni dotikala in ustavni sodniki se do nje niso opredelili.
Druga novost, ki bo, kot pravi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, pomagala občinam in stanovanjskim skladom pridobiti več javnih najemnih stanovanj, pa je možnost za povečanje obsega zadolževanja javnih skladov. Zakon jim omogoča dodatno zadolžitev pri Stanovanjskem skladu RS v višini 10 odstotkov kapitala, državnemu stanovanjskemu skladu pa dopušča za petino višjo zadolžitev pri katerem koli kreditodajalcu.
V pripravi nov zakon
Predlog bo ministrstvo predlagalo državnemu zboru po skrajšanem postopku, vzporedno pa pripravlja tudi osnutek novega stanovanjskega zakona. Besedilo bo nared do konca leta, obljubljajo na ministrstvu. Podlaga zanj bo poglobljena analiza izvajanja stanovanjskega zakona, ki jo predvideva resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-202.
Dolgoročni cilji stanovanjske politike, ki jih opredeljuje resolucija, so: uravnotežena ponudba primernih stanovanj, lažja dostopnost do stanovanj, kakovostna in funkcionalna stanovanja in večja stanovanjska mobilnost prebivalstva.
Da bi ministrstvo v sodelovanju z drugimi vladnimi resorji lahko izvajalo stanovanjsko politiko, ki bo vodila k tem ciljem, je potrebna temeljita vsebinska in izvedbena sprememba obstoječe stanovanjske zakonodaje.
Pri pripravi novega zakona (ali več zakonov) bo predlagatelj v največji možni meri upošteval predloge strokovne in širše javnosti ter etažnih lastnikov, ki se jih stanovanjska problematika dotika, poudarjajo na ministrstvu.
Izhodišča zajemajo analizo obstoječe stanovanjske zakonodaje po sklopih s predlogi novih rešitev in primerjavo z drugimi državami po vsebinskih sklopih: Upravljanje etažne lastnine; Najemna razmerja in dostopnost javnih najemnih stanovanj za tuje državljane; Nova najemninska politika - Uvedba stanovanjskega dodatka in stroškovne najemnine; Ureditev potrebnih evidenc in spremljanja; Javni skladi in Stanovanjski sklad RS in njihovo delovanje v bodoče; Javno zasebno partnerstvo; Delovanje nadzornih organov; Stanovanjske zadruge; Novi finančni inštrumenti.