Vlada je vzpostavila okolje, kjer je nestrpnost normalna

Ljubljana – Podpisniki apela premieru Miru Cerarju in ministrici Maji Makovec Brenčič, ki med drugim pozivajo k ukrepom zoper kranjske profesorje, opozarjajo, da še niso dobili odgovora. Vlada odgovarja, da ni tako. Kaj bi morala vlada narediti? Gre za politizacijo in vdor populizma v šolstvo?

Apel je do danes, kot pravi njegov avtor Boris Vezjak, podpisalo že več kot dva tisoč državljanov. Nanj se predsednik vlade in ministrica nista odzvala – niti s pojasnilom ne – že enajsti dan. V tem profesor na Filozofski fakulteti v Mariboru vidi dve težavi. »Prva je odsotnost politične in komunikacijske kulture, ki jo je predsednik SMC zagovarjal ob svojem vstopu v politiko.« Druga je neodzivnost na predlog, da vlada odide v Kranj in prepreči protiustavno ravnanje preprečevanja mladoletnim prosilcem za azil, da se nastanijo v dijaškem domu. S tem bi vlada dala vedeti tam zaposlenim učiteljem in najširši pedagoški javnosti, da je takšno ravnanje neskladno s poklicnimi standardi in čutom za človečnost. »Abstraktne kabinetne obsodbe niso ne zadostne ne učinkovite.«

Ne na mojem dvorišču

Iz urada vlade za komuniciranje odgovarjajo, da vlada »ni in nikoli ne bo podpirala nestrpnosti, hujskanja in sovraštva, ki smo mu priča te dni v Sloveniji«. To je, kot pravijo, predsednik vlade Miro Cerar poudaril v odzivu na kranjske dogodke, in sicer že takoj naslednji dan na novinarski konferenci po seji vlade. Dodajajo, da je premier podprl in pohvalil ravnanje ravnateljice dijaškega in študentskega doma v Kranju Judite Nahtigal, ravnanje 24 profesorjev na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju pa označil za nesprejemljivo.

Boris Vezjak s takim odgovorom ni zadovoljen. »Vlada bi morala vztrajati pri namestitvi v Kranju, saj sicer tvega, da se ji bo ponovil sindrom 'ne na mojem dvorišču'. Poleg tega z iskanjem druge lokacije ravna protiustavno.« Dodaja še, da bi od premiera pričakoval pojasnilo tistim, ki so se nanj obrnili, pa naj bo to pojasnilo kakršnokoli že. Ministrica, ki se je tudi odzvala takoj po dogodku, je medtem sporočila, da bo avtorjem pisno odgovorila še ta teden.

Sopobudnica apela Darja Matjašec dodaja, da vlada ves čas begunske krize dopušča sovražni govor. »Zato ni čudno, da poslanci organizirajo shode proti beguncem in shode za begunce, vmes pa učitelji mirno pišejo dopise, da v šole ne sprejmejo mladoletnih beguncev, ki so prišli v Slovenijo brez spremstva. Pa vsi vemo, da so zavezani strokovnim načelom in poklicni etiki in se kaj takega ne bi smelo zgoditi. Vlada je s svojo neodzivnostjo vzpostavila okolje, kjer je to postalo povsem normalno.«

Ministričin odziv ne sme biti oster

Apel bi na načelni ravni podpisal tudi sam, a tisti, ki so ga sestavljali, ne poznajo zakonodaje, pravi predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan. »Če so zakoni kršeni, lahko ukrepa le šolska inšpekcija,« pojasnjuje in dodaja, da se ministrica na dogajanje v Kranju ne bi mogla odzvati ostreje, kot se je, saj je inšpekcija, ki edina lahko vstopa v šole in preverja morebitne kršitve zakonodaje, organ v sestavi ministrstva. Ostrejši odziv bi lahko razumeli kot pritisk na njihovo odločitev.

Tudi predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Fani Al-Mansour meni, da pozivi k ukrepanju zoper učitelje niso na mestu. Zanjo je razmišljanje, kot so ga izrazili kranjski profesorji, nesprejemljivo in predvsem, če gre za učitelja, sporno. Kljub temu sankcioniranje zaposlenih ni primerno, a morda bi jim bilo treba ponovno povedati, kaj pomeni poslanstvo učitelja. »Politika nima mesta v šolskem prostoru. Ga pa imajo humanost, strpnost, solidarnost, sočutje, razumevanje.« Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj pravi, da učitelji za svoja sicer nesprejemljiva stališča ne morejo biti sankcionirani. Oziroma, dodaja, javna zavrnitev in obsodba ravnanja sta že ustrezna in učinkovita sankcija.