Vlada kroži po Savinjski regiji

Osrednji dogodek prvega dne obiska posvet o nujnosti in priložnostih zelenega krožnega gospodarstva

Objavljeno
10. maj 2017 00.00
Vlada
Brane Piano
Brane Piano
Šentjur - S košarkarskim srečanjem med vladno ekipo in moštvom šentjurskega župana je vlada zaključila prvi dan dvodnevnega obiska v Savinjski regiji. Osrednji dogodek, na katerem je ministrsko ekipo vodil prvi minister Miro Cerar, je bil že sredi dneva v Velenju posvet o krožnem gospodarstvu. Torek se bo delovno začel v Rogaški Slatini s pogovorom o razvojnih potencialih regije.

»Prehod v krožno gospodarstvo je eden izmed ključnih globalnih trendov, ki bodo vplivali na svetovno gospodarstvo. Ali bo Slovenija del tega globalnega razvojnega cikla in bo postala ena od vodilnih držav na tem področju pa je odvisno od nas samih,« je minister za gospodarsko tehnologijo in razvoj Zdravko Počivalšek dejal udeležencem posveta Potenciali krožnega gospodarstva v Savinjski regiji v Velenju. Prehod v zeleno gospodarstvo jer namreč priložnost za razvoj novih zelenih tehnologij in storitev, odpiranje zelenih delovnih mest, učinkovitejše upravljanje z naravnimi viri, promocijo in razvoj slovenskega znanja.

A tega, kot je dejal državni sekretar Tadej Slapnik, vlada ne more izpeljati sama, temveč le v sodelovanju z gospodarstvom in vsemi drugimi v družbenih procesih. Klemen Potisek z ministrstva za infrastrukturo je nas primeru prometa predstavil izzive. Slovenija se je odločila za razvoj, ki temelji na trajnostni mobilnosti prebivalstva in oskrbi gospodarstva. Sledili bodo ukrepi za spodbujanju hoje, kolesarskega in javnega potniškega prometa v mestih, uporabe alternativnih energetskih virov ter uvedbo hibridnih in električnih vozil. Cilj strategije je tako spodbujati uporabo električnih oziroma hibridnih vozil, da bi do leta 2030 imeli vsaj 17 odstotkov takšnih vozil.

Ministrstvo za okolje se neprestano srečuje z izzivi upravljanja z naravnimi viri in sredstvi. Državna sekretarka Lidija Stebernak je poudarila: »Proces prehoda v zeleno gospodarstvo z ekonomskim modelom krožnega gospodarstva smo opredelili kot del dolgoročne razvojne strategije. Proces se mora izvajati skupaj z vsemi deležniki, predvsem z vami na lokalnem in regionalnem nivoju.«. Državna sekretarka Tanja Strniša z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dodala, da se ključna ideja krožnega gospodarstva o zmanjševanju negativnih vplivov na okolje odraža tudi v ukrepih kmetijske politike, Marija Čebular Zajec z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa je kot primer dobre prakse krožnega gospodarstva v Sloveniji izpostavila železarsko industrijo.

Generalni direktor za gospodarsko diplomacijo na zunanjem ministrstvu Robert Kokalj pa je poudaril, da so podjetja, ki izvajajo krožno gospodarstvo in so obenem nosilci prebojnih tehnologij, najbolj zanimiva za partnerje na tradicionalnih in na novih, obetajočih trgih.

Premier, ministri in državni sekretarji so danes v Savinjski regiji obiskali tudi številna podjetja, društva in državne organe. O nekaterih izpostavljenih temah poročamo in še bomo poročali posebej.