Tiskane izdaje
Minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač je predstavil načrte države v zvezi s ključnim projektom, pomembnim za razvoj regije - gradnjo tretje razvojne osi.
Umestitev trase v prostor poteka že od leta 2005. Kot pravi Černač, se je varianta odseka od Šentruperta do Velenja po več poskusih izkazala kot okoljsko nesprejemljiva, zato preučujejo dve drugi možnosti. Šlo naj bi za priključka na avtocesto v Arji vasi ali Polzeli. Novo možnost za prvi odsek naj bi izbrali najpozneje do aprila 2013 ter v istem letu sprejeli državni prostorski načrt.
Za izbrano možnost odseka od Velenja do Slovenj Gradca bo vlada najkasneje do decembra letos sprejela DPN, za preostala koroška odseka od Slovenj Gradca do Dravograda ter od Otiškega Vrha do Holmca pa naj bi DPN sprejeli vzporedno s sprejetjem odseka od avtoceste do Velenja.
»Gradnjo na severnem delu tretje razvojne osi tako na odseku avtocesta - Velenje kot Velenje - Slovenj Gradec, bo mogoče začeti v letu 2014, ob pogoju zagotovitve finančnih sredstev, ki jih načrtujemo iz naslova podelitve koncesije za upravljanje za upravljanje celotnega avtocestnega omrežja v republiki Sloveniji,« je razkril Černač. Gradnja odseka od avtoceste do Slovenj Gradca bi po ministrovih ocenah trajala približno tri leta.
Vzporedno naj bi potekala tudi modernizacija obstoječega cestnega omrežja v regiji, za katero nameravajo zagotoviti sredstva iz evropske unije, iz naslednje finančne perspektive iz obdobja 2014 - 2017.
Na ministrstvu tudi zaradi tega, ker so bila sredstva na področju modernizacije državnega cestnega omrežja preveč razdrobljena, načrtujejo pripravo nacionalnega programa razvoja prometne infrastrukture do leta 2020 in po letu 2020, ki bo sprejet letos in bo omogočal podlage za bolj gospodarno in načrtno porabo tako državnih kot evropskih sredstev za modernizacijo cest v koroški in drugih regijah.
Černač je omenil še uspešen zaključek gradnje radeljske radeljske obvoznice, vredne 12 milijonov evrov, druga faza, ki jo te dni končujejo, pa je bila vredna 4 milijone evrov. Obvoznico so financirali večinoma iz evropskih sredstev, odprli jo bodo predvidoma v prihodnjem mesecu.
Janša: Koroška je v zadnjih letih dobila premalo pomoči
Premier Janez Janša je dejal, da »splošna slika kaže na to, da je Koroška precej samorasla regija«, ki je v zadnjih letih dobila premalo pomoči glede na svoj prispevek v bruto domači proizvod države.
»Verjetno tudi zaradi te samoraslosti po teh letih krize stanje v tej regiji niti ni tako črno, gospodarska in socialna slika je solidna, brezposelnost je na povprečju države.«
Deloma je k temu prispevalo tudi odprtje trga dela v Avstriji, kamor se na delo vozi med 500 in 600 Korošcev. »Naš cilj ni, da Slovenija izvaža usposobljene ljudi z znanjem drugam, temveč da se ustvarijo pogoji, da bodo lahko ustvarjali doma,« pravi Janša.
Premier ugotavlja, da koroško gospodarstvo v povprečju posluje pozitivno, posebej pozitivna je rast izvoza, ki je precej večja, kot je povprečje v državi. »V regiji sta dva sporna stečajna postopka, na Koroškem v zadnjih letih tudi ni tujih investicij, a za to ni kriva regija.«
Koroške občine so skupaj zadolžene za okrog 20 milijonov evrov, kar po Janševi oceni ni kritično, saj predstavlja manj kot 2,5 odstotka celotne zadolžitve lokalnih skupnosti v državi.
Poudaril je še zelo dobro porabo evropskih sredstev ter številne razvojne korake, ki so bili dobro razporejeni po regiji in so bili v zadnjih letih doseženi predvsem s pomočjo evropskih sredstev.
»Produktivna uporaba razpoložljivih evropskih sredstev iz različnih skladov je največja razvojna priložnost za to regijo. Del teh sredstev je še na razpolago v iztekajoči se finančni perspektivi,« je opozoril premier in izpostavil razpis za pridobitev sredstev za energetsko sanacijo javne zgradb, ki se začenja prihodnji teden.
Kot osrednji problem regije je Janša izpostavil cestno infrastrukturo. »Po nekoliko kaotični sliki iz prejšnjih let se je zdaj situacija razčistila, vemo, kaj je treba narediti, kakšni so pogoji in kje je edini možni vir sredstev, zaradi katerega bo šla Slovenija v objavo javnega razpisa za podelitev koncesije za upravljanje obstoječega avtocestnega omrežja.«
To bo po predvidevanju vlade ustvarilo dodaten manevrski prostor za sredstva za nove investicije, kar pa bi v kombinaciji z evropskimi sredstvi moralo zadostovati, da se tretja razvojna os zgradi.
»Seveda ne v gabaritih, ki so si jih nekateri narisali, s tuneli in širokomi vozišči, a kljub temu v obsegu, ki bo koroško pokrajino solidno povezal z osrednim prometnim omrežjem in tako pomagal predvsem gospodarstvu, da bo dobilo enakopravne pogoje za delovanje, hkrati pa bo to močno prispevalo k dvigu kakovosti življenja v pokrajini,« je sklenil Janša.
Bogovič: Uspešno zaključujejo projekt Kocerod
Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič se je seznanil s potekom regijskih in občinskih okoljskih projektov ter ocenil, da so na Koroškem na okoljskem področju v aktualnem kohezijskem obdobju naredili veliko.
Uspešno zaključujejo projekt Kocerod, težave, ki so izvajanje ves čas spremljale, pa je ocenil kot »vezane na čas, v katerem živimo«. Propad izvajalca Primorja so v dogovoru s stečajnim upraviteljem vendarle uspešno prebrodili brez dodatnih stroškov za občine ali državo.
»Tudi za odlagališče Zmes imamo predvideno spremembo odlagalne uredbe, s katero bomo uspešno rešili problem kmetij v okolici, zato ne dvomim, da bo Kocerod lahko uspešno deloval, je prepričan minister.
