Tiskane izdaje
Vlada je že v drugi polovici julija sprejela politiko upravljanja podjetij v državni lasti, s katero bi rada izvajanje lastniških nalog uskladila s priporočili Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter z dobrimi praksami Evropske unije. Namen te politike je med drugim učinkovitejše, preglednejše in odgovornejše upravljanje državnih kapitalskih naložb, za kar predvideva tudi ustanovitev t. i. centralne enote upravljanja.
Generalna direktorica direktorata za javno premoženje na ministrstvu za finance Andreja Kert je za Delo pojasnila, da bi s tem radi zagotovili bolj odgovorno, centralizirano, profesionalno in politično neodvisno korporativno upravljanje državnih deležev v podjetjih. Prav tako želijo po njenih besedah ločiti sektorsko politiko od upravljanja podjetij, čeprav bo prvo treba spoštovati pri strateških naložbah države. »Gre za reorganizacijo korporacijskega upravljanja z državnim premoženjem, ki je zdaj razmetano po različnih ministrstvih in drugih institucijah,« je povedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Omenjeni dokument namreč ugotavlja, da je zdajšnji način upravljanja nepregleden, preveč razdrobljen in pogosto povzroča konflikt interesov.
Podrobnosti o tej centralni enoti še niso povsem dogovorjene. Po neuradnih informacijah pa razmišljajo, da bi kapitalski deleži različnih ministrstev ostali v bilanci države, korporativno upravljanje, torej izbiro kandidatov za nadzornike in izvrševanje lastniških pravic na skupščini, pa bi izvajala ta centralna agencija. Prav tako bo prevzela korporativno upravljanje naložb Kada in Soda, sami deleži pa bi ostali v njuni lasti. Državne naložbe bodo ministrstva pred prenosom razdelila na strateške in portfeljske.
Kas ostaja
Omenjeni vladni dokument predvideva tudi nadaljnji obstoj Kadrovsko-akreditacijskega sveta (Kas), ki bi deloval v okviru te centralne enote. Tudi način imenovanja vodstva agencije še ni določen. Menda razmišljajo o tričlanskem vodstvu, ki bi ga lahko imenoval državni zbor in bi bilo neodvisno od dnevne politike.
Kertova pravi, da bo enota zadolžena le za korporativno upravljanje gospodarskih družb. A poznavalci menijo, da se lahko sčasoma v njeni pristojnosti znajdejo tudi javni zavodi, ki bi jih država zaradi neučinkovitega poslovanja lahko preoblikovala v druge organizacijske oblike.
Ob tem se pojavlja vprašanje, ali ne bo takšna agencija imela prevelike moči. »Ne, ker je lastnik še zmeraj država in ta bo na agencijo prenesla pooblastila, ki so profesionalna. Ne more pa biti vlada, kakor je bila doslej, skupščina mnogih podjetij v gospodarstvu, ker je to nerazumno,« je odvrnil Gaspari. Tudi Kertova zanika takšne bojazni in dodaja, da bo morala ta centralna enota o svojem delu redno poročati parlamentu.
Preoblikovanje Kada in Soda
Prenos korporativnih lastniških nalog na centralno enoto je po vladnem dokumentu povezan tudi s preoblikovanjem Kada in Soda, vendar to še ni dokončno dogovorjeno. Ne na Kadu ne na Sodu tega niso hoteli komentirati. Neuradno je mogoče izvedeti, da se bo del Kada najverjetneje preoblikoval v zavarovalnico, ki bo upravljala pokojninske sklade, del pa v družbo za upravljanje, ki bo zagotavljala sredstva pokojninski blagajni.
Preobrazba Soda je bolj negotova. Po eni različici naj bi se prav tako preoblikoval v družbo za upravljanje, ki bi zagotavljala denar za poplačilo denacionalizacijskih in drugih obveznic, po drugi bi ga odpravili in te naloge prenesli na drugo institucijo. Poleg tega je predvideno preoblikovanje DSU, kjer se v delu javnih pooblastil menda znova razmišlja celo o prenosu na Sod.
Dr. Janez Prašnikar z ljubljanske ekonomske fakultete pravi, da je zamisel o centralnem upravljanju državnih naložb stara. Strinja se, da bi morala vlada pri upravljanju podjetij imeti določeno usmeritev kot celota, ne pa vsako ministrstvo zase. Se mu zdi združevanje te naloge v eni instituciji dobro? »Ključno je, kako se do tega vprašanja opredeliš: če v resnici misliš, da je takšen sektor lahko učinkovit, potem je ta pristop smiseln, če pa misliš, da ni, potem ne. To pomeni, da je treba v družbi doseči konsenz, da je to nedotakljivo in da se z vsako menjavo vlade ne menjavajo pristop in kadri. Če je to mogoče doseči, potem je to koristno, sicer pa je zapravljanje energije.«
Iz sredinega Dela
