Vlada ne vidi v registru nič spornega

Ljubljana – Zahteva informacijske pooblaščenke za oceno ustavnosti nekaterih določil zakona o evidentiranju nepremičnin ni utemeljena, se strinjajo vlada, parlamentarna zakonodajnopravna služba in parlamentarni odbor za okolje in prostor. Pri tem niti opozicija ne brani drugačnih barv; tako kot med zakonodajnim postopkom ima namreč nekaj pomislekov le glede obsega podatkov, ki jih s popisom zbirajo geodeti. Stališča pooblaščenke smo predstavili že tedaj, ko je vložila zahtevo za ustavno presojo, zato tokrat poglejmo še nasprotne argumente. Vlada jih je pred dnevi predstavila na matičnem parlamentarnem odboru – potem ko je ustavno sodišče že zavrnilo zahtevo za začasno zadržanje nekaterih delov zakona.

Odločitev ustavnih sodnikov, da začasna odredba ni potrebna, sicer ne more prejudicirati končne odločitve o tem, ali so napadana določila res ustavno sporna ali ne. Kljub temu (in kljub neizpodbitnemu dejstvu, da javnost ni naklonjena brskanju po zasebnosti) so poznavalci večinoma prepričani, da bo zakon o evidentiranju nepremičnin zdržal tudi vsebinsko presojo ustavnosti.

Kako torej zakonske rešitve zagovarja vlada? Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar meni, da namen obdelave osebnih podatkov ni jasno določen, zaradi česar se lahko osebni podatki uporabijo v nasprotju z namenom zbiranja. Vlada je drugačnega mnenja: namen je v zakonu primerno opredeljen že s tem, da je register nepremičnin večnamenska zbirka podatkov. Konkretne namene pa bodo opredelili z drugimi zakoni, na primer z zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin, zakonom o davku na promet nepremičnin (nekoč v prihodnosti tudi z zakonom o davku na nepremičnine, a te teme vlada v opisanem mnenju ne načenja).

Drugo nasprotje najdemo pri trditvi pooblaščenke, da so podatki o nepremičninah, če so združeni z določeno ali določljivo fizično osebo prek podatka o EMŠO, pravzaprav v celoti osebni podatki, saj oblikujejo premoženjski profil posameznika. Vlada meni, da je v registru nepremičnin osebni podatek le EMŠO lastnika nepremičnine, preostalo pa so podatki o fizičnih lastnostih nepremičnine. Ti niso odvisni od lastnika, saj se ohranijo tudi ob spremembi lastništva. Pridobitev podatka o EMŠO je po zakonu zelo omejena (pridobijo jo lahko le državni in občinski organi ter nosilci javnih pooblastil), brez njega pa lastništvo nepremičnine ni konkretno in nedvoumno določeno. Zato je po mnenju vlade ureditev v zakonu primerna in v sorazmerju z namenom vzpostavitve registra nepremičnin.

So geodeti res preveč radovedni?

Pooblaščenka opozarja tudi na nevarnost vdorov v elektronske registre, pri čemer vsiljivec sistematično išče informacije o posameznikih in njihovem premoženju. Predlagatelj zakona in zakonodajalec te nevarnosti ne zanikata. Menita pa, da se tega ne da reševati z omejevanjem podatkov v registru nepremičnin, ampak »z določitvijo ustreznih varnostnih ukrepov oziroma s takšno informacijsko infrastrukturo, ki bo v čim večji meri onemogočala vdore v elektronske evidence«. Kdo, kdaj in kako bo poskrbel za te varovalke, v mnenju ne navajajo.

Več si preberite v današnji tiskani izdaji Dela!