Tiskane izdaje
Knez se je odzval na trditve Turšiča, da simulator spreminja Ksevt v militirastični zabaviščni park. »Simulator je simulator zgolj za letenje. Ima vse funkcije, ne pa tudi sprožilca. To je preprosto demilitarizirani simulator, izdelek, ki ga lahko zagovarjam z estetsko-kiparskega in restavratorskega vidika,« pripoveduje Knez. Simulator je posodil v Vitanje, ker Ksevtu manjka vsebin in ker pri pravilnem letenju omogoča doživetje na dvajsetih kilometrih višine in več, kjer je sredi dneva mogoče videti zvezde na nebu in zakrivljeno zemeljsko oblo, pravi.
Kos za kosom
Začetki simulatorja MIG 21 segajo v leto 2015, ko je na enem metodskih sestankov učiteljev letenja v svoji Akademiji Knez predlagal korak naprej v izdelavi simulatorjev: »Mi smo vajeni počasnih letal, v doletu se z njimi premikamo sto, MIG pa s 350 kilometri na uro. To je bila zato za nas priprava na let iz nekega drugega sveta in z letalom, v katerem se situacija spreminja vsako sekundo.«
Odločili so se, da začnejo čudo sestavljati: kos za kosom, del za delom. Ko so ga postavili na ogled na aeronavtičnem sejmu v Friedrichshafnu, ga je v štirih dneh »peljalo« štiristo ljudi. Aereformovo čudo je očaralo tudi Marka Moora, nekdanjega šefa tehnologij v Nasi, zdaj vodilnega v Ubru za leteče avtomobile. »To je to,« je rekel, ko je odhajal. Šele nato je prišlo vabilo iz Ksevta. Ker simulator Pipistrelove X-alphe potrebujejo za razvoj in ker je Ksevt vesoljska zadeva, je Knez v Vitanje posodil simulator MIG 21.
V Akademiji tega simulatorja ne dajejo leteti učencem, dodanih vrednosti za učitelje letenja in izkušene pilote z licenco pa ima kar nekaj: od njih zahteva, da so hitrejši, natančnejši in da hitreje sprejemajo prave odločitve, ker MIG pač ne dovoljuje počasnega razmišljanja: »Simulator v Vitanju smo nastavili na bolj arkadni način, kar pomeni, da bodo uporabniki začeli z letenjem v zraku in doživeli občutek letenja brez predhodnega znanja.«
In vladni načrt za prihodnost?
Na vladi so včeraj predstavili načrte za prihodnost Kulturno-gospodarskega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. Dejavnosti javnega zavoda bodo z namenom njegove ohranitve strnjene v pet stebrov, od katerih je eden še vedno področje kulturalizacije in humanizma. Težnje so predvsem k razširitvi izvajanja dejavnosti zavoda, tudi v tržne namene.
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik je poudaril, da dogovor med premierom Mirom Cerarjem ter soustanoviteljem Ksevta Miho Turšičem ni bil dogovor o reševanju Turšiča, ampak dogovor o reševanju Ksevta kot javnega zavoda in pomembne institucije. Dodal je, da vlada takrat Turšiču ni zagotovila, da bo lahko v prihodnosti programsko ali vsebinsko vodil zavod ter da so jasno povedali, da bo po vstopu države v Ksevt o vsebinah odločalo vodstvo zavoda. Ksevtu je, tako pravi Slapnik, vlada sicer zagotovila stabilna sredstva za njegovo delovanje - od 150.000 do 200.000 evrov iz državnega proračuna, dodatnih 100.000 pa jih zavod lahko pridobi iz razpisov ministrstev za kulturo in izobraževanje.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti pa je dodal, da je od dogovora do sprejetja akta o ustanovitvi novega javnega zavoda in imenovanja Elene Dokuzov za direktorico poteklo toliko časa, ker so ugotovili, da morajo najprej pojasniti »kup stvari«. Spomnil je na veliko neskladje med porabljenimi sredstvi in dejanskimi prikazanimi stroški, ki puščajo odprta vprašanja, s katerimi se bodo morali ukvarjati drugi državni organi. Odprta je tudi terjatev do Občine Vitanje v višini 50.484 evrov. Po njegovih besedah bo zavod do septembra 2017 izvajal aktivnosti, ki so povezane izključno s kulturalizacijo vesolja po ideji prvotnih soustanoviteljev Ksevta, v prihodnje pa za njegov obstoj to ne bo dovolj ter bodo morali v program vključiti tudi tržne in turistične aktivnosti.
Slapnik je pojasnil, da trenutno ne soobstajata dva zavoda z istim imenom, na eni strani je namreč blagovna znamka Ksevt v lasti Turšiča, na drugi pa pravni subjekt z enakim imenom.« Od Turšiča in drugih ustanoviteljev zavoda smo zahtevali, da neposredno izkažejo tako intelektualno kot materialno lastnino z ustreznimi listinami. Do vstopa Slovenije v ustanoviteljstvo Ksevta vseh listin nismo dobili. Ko pa bodo pridobljene, bodo absolutno stvar pravne presoje.«
