Vlada o množičnem vrednotenju nepremičnin prihodnjič

Ljubljana – Še danes dopoldne je kazalo, da bo vlada obravnavala predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je eden od ključnih korakov do nove obdavčitve nepremičnin. Vendar akt ni prišel na dnevni red; menda zato, ker ni povsem medresorsko usklajen. To bo bojda do ene prihodnjih sej, najverjetneje po prvomajskih praznikih.

Je pa danes postalo bolj jasno, o kakšnih spremembah množičnega vrednotenja nepremičnin bo govora, saj je vlada predlog besedila zakona z obrazložitvijo objavila na svojih spletnih straneh. Na osnutek zakona iz lanskega julija je namreč resorno ministrstvo (za finance) dobilo toliko pripomb, da so morali pripraviti nov predlog.

Povod za spremembo je bila odločba ustavnega sodišča, po kateri je zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin neskladen z ustavo, če se ga uporablja za obdavčitev nepremičnin. Zakaj? Ker pravno ne varuje dovolj lastnikov nepremičnin, saj nimajo možnosti ugovora na posplošeno tržno vrednost. Država pa predpis potrebuje prav za ta namen, zato ga mora ustrezno nadgraditi. Cilja sta torej odpraviti ustavno neskladnost in nadgraditi postopek, v katerem lastnik lahko vpliva na posplošeno vrednost že pri določanju modelov vrednotenja, kot tudi v fazi pripisa vrednosti posamezni nepremičnini.

Stalno prilagajaje podatkov

Zakon bo med drugim natančno določil, kako bo mogoče vplivati na modele in izračunano ter pripisano posplošeno vrednost (to bodo lahko lastniki nepremičnin izpodbijali tako, da bodo podatke v javnih evidencah ažurno prilagajali dejanskemu stanju nepremičnine), poleg tega pa bodo lahko lastniki uveljavljali posebno okoliščino, ki vpliva na vrednost.

Zakon je pravno zelo zahteven, njegovo uresničevanje pa potegne za seboj tudi znatne finančne posledice. Predvsem bo treba ministrstvo za okolje in prostor, v katerega resor sodi Geodetska uprava in njen urad za množično vrednotenje nepremičnin, kadrovsko okrepiti.

Množično vrednotenje bo vsebinsko dopolnil zakon o evidentiranju nepremičnin, ki bo poskrbel za izboljšanje kakovosti in ažurnosti podatkov o nepremičninah. Tudi ta nekoliko zamuja, bo pa naslednji na vrsti. Tretji bo zakon o davku na nepremičnine. Za zdaj ni nobenih znamenj, da se načrti in časovnica, postavljeni lani, spreminjajo. Kar pomeni, da bi do konca leta 2018 plačevali ustrezno prilagojeni NUSZ, leta 2019 pa bi za nekatere vrste nepremičnin (na primer stavbe in dele stavb, nezazidana stavbna zemljišča) že začeli zaračunavati davek na nepremičnine na podlagi posplošene tržne vrednosti. Ali vlada še lovi te termine, bo moč sklepati tudi po tem, kako bo sprejemala prvega iz trojčka zakonov.

Za ažurnejšo zemljiško knjigo

Zeleno luč pa je na včerajšnji seji vlade dobil drugi predpis, ki se nanaša na nepremičnine, novela zakona o vzpostavitvi etažne lastnine. Veljavni zakon, skrajšano ZVETL, ni več dovolj učinkovit, zato novela odpravlja nekatere administrativne ovire in vnaša poenostavitve, ki pa vendarle ne zmanjšujejo, ampak celo povečujejo pravno varnost v zvezi z nepremičninami. Predvsem se ukvarja z urejanjem statusa nepremičnin, ki še niso vpisane v zemljiški knjigi ali so njihovi vpisi nepopolni.

Ponuja procesne poenostavitve, razbremenjuje sodišča in pospešuje postopke. Postopek vzpostavitve etažne lastnine in ugotovitve pripadajočega zemljišča naj bi lahko začele poleg lastnika tudi druge osebe, ki imajo interes. Spreminja merila pri ugotavljanju pripadajočega zemljišča in motivira etažne lastnike, ki nimajo urejenih lastniških razmerij, da bi vknjižili svojo lastninsko pravico. Stremi k večji ažurnosti in kakovosti tako katastra kot zemljiške knjige, s tem pa k večji pravni varnosti trgovanja z nepremičninami.