Vlada od občin zahteva zamenjavo projektov, ki zamujajo

Sofinanciranje EU: ker država lahko izgubi 1,57 milijarde evrov, bo del projektov zamrznjen in denar odobren drugim.

Objavljeno
19. september 2013 22.19
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje
Ljubljana, Celje – Okoljskim in prometnim projektom slovenskih občin, ki jih sofinancira EU in zamujajo, se napoveduje ustavitev. Občine morajo do 15. oktobra sporočiti, katerim projektom se bodo odpovedale, ker jih ne bodo mogle končati do skrajnega roka za uporabo odobrenih sredstev, septembra 2015. Če tega ne bodo storile same, bo projekte ukinila vlada in jih nadomestila z izvedljivimi.

Za 34 projektov v skupni vrednosti 932 milijonov evrov bi občine od EU v finančni perspektivi 2007–2013 lahko dobile dobre pol milijarde. Doslej so počrpale 95,7 milijona, kar je komaj 18,5 odstotka razpoložljivih sredstev. Zaradi tega so se ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) Stanko Stepišnik in za kmetijstvo in okolje Dejan Židan ter državni sekretarji ministrstva za infrastrukturo in prostor ter za finance sestali s predstavniki združenj slovenskih občin.

Z nekaterimi projekti namreč močno zamujajo, vzroki pa so stečaji gradbincev, zapleti s pridobivanjem zemljišč in gradbenih dovoljenj ter dolgotrajne revizije javnih naročil. »Njihovo pravočasno dokončanje, ki je pogoj za počrpanje evropskih sredstev, je skoraj nemogoče,« so povedali na gospodarskem ministrstvu.

Da evropska sredstva, ki so na voljo do konca leta 2015, ne bi ostala neizkoriščena, je vlada ustanovila delovno skupino za »kritične projekte«, med katere so uvrstili tiste, pri katerih so tveganja za izgubo sredstev kohezijske politike večja.

Občinam mesec dni za odstop od projektov

Ministrstva in občine so se dogovorili, da za projekte, za katere do 15. septembra niso sklenili sofinancerskih pogodb, občine odstopijo od odločb o dodelitvi sredstev, ministrstvo pa jih lahko nadomesti s projekti, ki imajo izvajalce del in gradbena dovoljenja. MGRT je namreč poleti dobil prošnje za financiranje dodatnih projektov, ki izpolnjujejo vse pogoje.

Združenja občin morajo v mesecu dni bodisi poslati predloge za odstop od projektov, ki zamujajo in je verjetno, da jim odobrenih kohezijskih sredstev ne bo uspelo porabiti, bodisi predlagati delitve projektov v dve fazi. Pri tem lahko v naslednjo fazo in evropsko finančno perspektivo 2014–2020 prenesejo le deset odstotkov vrednosti vseh projektov OP ROPI (to je 1,5 milijarde evrov vreden operativni program, ki je podlaga za črpanje evropskih sredstev za okoljsko in prometno infrastrukturo ter trajnostno rabo energije) za obdobje 2007–2013, praviloma pa bodo morale občine same poskrbeti za njihovo realizacijo iz drugih virov. Župani nekaterih občin v Savinjski regiji, kjer izvajajo kohezijske projekte, so se včeraj še seznanjali z dogovorom in ga niso želeli komentirati. Opozorili pa so, da so za nekatere večje projekte (Dravinjska dolina, Kozjansko) odločbe o sofinanciranju po letu ali celo dveh čakanja dobili šele letos in da sofinancerskih in izvajalskih pogodb v tako kratkem času ni bilo mogoče skleniti.

Vlada lahko ukrepa po lastni presoji

Če se občine same ne bodo odpovedale »kritičnim projektom«, bo vlada po lastni presoji spremenila ali odpravila odločbe o dodelitvi sredstev. V obdobju 2014–2020 bodo prednostno obravnavani le projekti, ki nimajo izvajalskih pogodb, a bodo vsa dovoljenja dobili do konca leta 2013, drugi, kakor je razumeti dogovor vlade in občin, bodo ostali na papirju.