Vlada predlaga poseg v študijske programe univerz

Ljubljana – Kaj pomenijo najnovejše vladne zahteve, da je treba slovenske učitelje v okviru dvostopenjskega bolojskega študija usposobiti za poučevanje treh predmetov? Ali pa to, da namerava vlada fakultetam, ki usposabljajo za pedagoške poklice, predpisati, katere predmete morajo poučevati?

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ), ki je že z zakonom o uravnoteženju javnih financ ujezilo veliko večino izobraževalne sfere, je z omenjenim in s še nekaterimi načrtovanimi predlogi posegov v izobraževanje za pedagoške poklice izzvalo tudi protest enajstih dekanov fakultet, ki izobražujejo za omenjene poklice.

Pojasnilo v zvezi s tem smo najprej iskali na MIZKŠ, nato pa še pri dekanu pedagoške fakultete (PeF) Univerze v Ljubljani (UL), prof. dr. Janezu Kreku. Od ministrstva smo predvsem želeli izvedeti, kaj želijo doseči z omenjenimi spremembami izobraževanja učiteljev.

Vlada želi bolj 
kompetentne učitelje

V odgovoru se MIZKŠ sklicuje na spremenjene »okoliščine in pogoje za uspešno poučevanje«. Napisali so, da bodo univerzam predlagali spremembo študijskih programov za učitelje, to pa tako, da bodo vzgojitelji in učitelji imeli več kompetenc in bodo lažje zaposljivi. Univerzam bodo predlagali tudi preverjanje specifičnih kompetenc za učitelje in vzgojitelje, na primer sprejemni izpit z intervjujem. Za študijske programe bodo predlagali večjo količino pedagoških predmetov, med katerimi so našteli didaktiko, specialno didaktiko, teorijo in sociologijo vzgoje, andragogiko, pedagoško metodologijo, psihologijo, antropologijo, tuji jezik, retoriko in IKT (informacijske in komunikacijske tehnologije)

V zvezi z večpredmetnimi učitelji pa smo od resornega ministrstva dobili odgovor, da bodo univerzam predlagali, naj bodočim učiteljem omogočijo večpredmetno usposobljenost (dva do trije predmeti), ker dvo- in tripredmetni študij in različne specializacije omogočajo učiteljem večjo zaposljivost, šolam pa lažjo organizacijo.

Tripredmetni včasih, enopredmetni nikoli

Iz tega odgovora lahko razberemo, da resorno ministrstvo ne namerava vztrajati pri tripredmetnosti učiteljev na vseh področjih – menda naj bi veljalo predvsem za učitelje naravoslovnih predmetov na ravni predmetnega pouka, drugod pa bodo učitelji očitno lahko le dvopredmetni, ne bodo pa mogli biti, kot so lahko zdaj, zgolj enopredmetni.

Minister Žiga Turk nam je sicer na vprašanje, ali se jim zdi primerno, da od fakultet pričakujejo, da sedanji dvopredmetni študij spremenijo v tripredmetnega, odgovoril, da traja bolonjski študij leto dlje od prejšnjega študija, to pa omogoča usposobitev za dodatni predmet. Minister je tudi poudaril, da odločitev o tem ne more biti prostovoljna odločitev fakultet, ker tudi študij povsod traja enako dolgo.

Krek: Strokovna pot do tripredmetnosti že obstaja

Omenjeni protest fakultet je pokazal, da fakultete, ki izobražujejo za pedagoške poklice (pedagoške fakultete Univerze na Primorskem sicer ni med podpisnicami protesta) ne bodo mirno privolile v vsiljene popravke svojih še svežih bolonjskih programov.

Dekan PeF UL Janez Krek se sicer strinja s stališčem MIZKŠ, da tripredmetni učitelji pridejo prav šolam oziroma da so s tem bolj zaposljivi. Toda, kot opozarja, se je treba tega lotiti drugače – predvsem ne brez dogovora s stroko, kot se tega zdaj loteva resorno ministrstvo. Zgled, kako se to dela na strokovni način in ob upoštevanju univerzitetne avtonomije, je lahko že uvedeni program PeF UL. Na tej fakulteti so se po uvedbi bolonjskega študija odločili organizirati še dodatno strokovno usposabljanje v obsegu 60 kreditnih točk za učitelje, ki želijo kompetence za poučevanje tretjega predmeta. Lani so to prvič razpisali, dovolj kandidatov so dobili samo za fiziko. Kakšno bo letošnje zanimanje, bo znano septembra.

Ministrstvo želi opolnomočene učitelje

Na odpor fakultet, ki so javno izrazile protest, je naletel tudi predlog MIZKŠ, da bi v izobraževanje učiteljev vključili še pripravništvo in strokovni izpit. Na resornem ministrstvu so nam to utemeljili z željo, da bi iz fakultet prihajali opolnomočeni učitelji, ki znajo samostojno voditi pouk, seveda ob tutorstvu izkušenih kolegov. So pa tu vendar pokazali malo več popustljivosti, saj pišejo, da bodo odločitev sprejeli po opravljenih posvetih s fakultetami oziroma univerzami.

Fakultete, ki jim grozijo vse te spremembe, za zdaj vztrajajo, da ne bodo sprejele strokovno nepretehtanih dodatnih bremen v razmerah, ko zaradi krčenja sredstev niso zmožne dovolj kakovostno izpeljati niti obstoječih programov.