Vlada prepočasi odloča o sprejemanju reform

Ljubljana - Na spletnih straneh kabineta predsednika vlade so objavili julijsko javnomnenjsko raziskavo o odnosu javnosti do vlade in aktualnih dogodkov, ki jo je opravila agencija Aragon. Anketirani so bili precej enotni glede nujnosti gospodarskih in socialnih reform. Da Slovenija potrebuje reforme, je menilo 80,5 odstotka anketiranih. Le petina jih je menila, da Slovenija ne potrebuje reform oz. nujnosti gospodarskih in socialnih reform ni mogla oceniti.

Največ anketirancev bi volilo SDS

Če bi bile v nedeljo volitve v državni zbor, bi največ respondentov volilo SDS (22,5 odstotka), sledi LDS (15,9 odstotka) in SD (9,3 odstotka). Pomembneje se je volilna intenca povečala strankama SDS in SLS (7,6 odstotka), pomembneje pa se je zmanjšal delež tistih, ki bi volili druge stranke. Za DeSUS se je tako opredelilo 5,9 odstotka anketiranih, za SNS 4,7 odstotka in za NSi 4,3 odstotka.

V primerjavi z aprilskim merjenjem se je seznanjenost s predlogom gospodarskih in socialnih reformah v povprečju zmanjšala. Pomembneje se je povečal delež anketiranih, ki so zelo slabo in slabo seznanjeni s predlogom gospodarskih in socialnih reform. Pomembno pa se je zmanjšal delež tistih, ki so dobro seznanjeni z reformami.

Povečal se je delež anketiranih, ki popolnoma podpira predlog gospodarskih in socialnih reform

Podpora predlogu gospodarskih in socialnih reform ostaja v povprečju na ravni aprilskega merjenja. Opaziti je trend večje podpore reformam, vendar ne gre za pomembnejše razlike. V primerjavi z aprilskim merjenjem se je pomembneje povečal delež anketiranih, ki popolnoma podpira predlog gospodarskih in socialnih reform. Popolno podporo reformam je tako julija izreklo 10,1 odstotka anketiranih, 7,5 odstotka pa je reforme popolnoma zavrnilo.

Polovica anketiranih je menila, da se vlada prepočasi odloča o sprejemanju reform. Sledi petina anketiranih, ki je menila, da prihaja do prehitrih odločitev v povezavi z reformami v Sloveniji. Le šestina anketiranih je menila, da je hitrost sprejemanja odločitev o gospodarskih in socialnih reformah ravno pravšnja.

Ministrstvo naj ne kupi nobenega oklepnega vozila

Večina anketiranih je tudi seznanjena s sporom glede nedavne izbire vojaških oklepnih vozil, ko je ministrstvo za obrambo izbralo vozila Patria, na to odločitev pa se je pritožil ponudnik vozil Krpan. Polovica teh je menila, da so dobro seznanjeni s sporom, polovica pa da so delno seznanjeni.

38,4 odstotka anketiranih je menilo, da bi bila najboljša rešitev spora glede izbire oklepnih vozil takšna, da ministrstvo ne kupi nobenega oklepnega vozila. Petina anketiranih je menila, da naj ministrstvo vztraja pri svoji izbiri, druga petina pa je bila mnenja, da naj ministrstvo spremeni odločitev ter izbere vozila ponudnika Krpan.

Glede javnih naročil je polovica anketiranih na prvo mesto postavila kriterij najkakovostnejšega ponudnika. Četrtina je menila, da bi morali kot najpomembnejši kriterij upoštevati izvor ponudnika, in sicer bi morali dati prednost slovenskemu ponudniku. Veliko manj pa je bilo takih, ki so na prvo mesto postavili ceno, torej da bi morali izbrati najcenejšega ponudnika.

V primeru, da se na javni razpis prijavita dva ponudnika - slovenski (in dražji) ter tuji (in cenejši) - ter da sta njuni ponudbi ustrezni in približno enako kakovostni, bi po mnenju večine anketiranih država morala izbrati slovenskega ponudnika.

Za dosedanje zaplete pri nabavi operacijskih miz so bili krivi vsi

Tretjina anketiranih je menila, da so bili v zvezi z nabavo operacijskih miz za dosedanje zaplete krivi vsi (neustrezna zakonodaja, prejšnji in sedanji minister ter ponudniki operacijskih miz) približno enako. Sledijo tisti, ki so menili, da je k zapletom prispevala neustrezna zakonodaja, v manjši meri pa odgovornost pripisujejo nekdanjemu in sedanjemu ministru.

Agencija Aragon je vzorec oblikovali s postopkom naključnega izbora gospodinjstev, pri čemer je upoštevala prostorsko razpršenost glede na slovenske statistične regije. Končni vzorec je znašal 913 anketirancev ter je bil reprezentativen po spolu, starosti, izobrazbi ter statističnih regijah. Anketiranje je trajalo med 4. in 6. julijem.