Vlada pripravila novelo zakona o javnih uslužbencih

Ljubljana - Vlada je na današnji seji za obravnavo v državnem zboru pripravila novelo zakona o javnih uslužbencih. Gre za kratek zakon, ki obsega le sedem členov, vendar pa prinaša nekatere pomembne in vsebinske spremembe, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za javno upravo Gregor Virant. Med njimi je tudi uvedba mehanizma nadzora nad zlorabami pravice do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela ter bolniških nadomestil.

Kot je pojasnil Virant, se bo delodajalec lahko odločil za profesionalno storitev detektivske agencije, kot že sedaj velja v zasebnem sektorju. Za razliko s slednjim pa zakon za javno upravo vsebuje "varovalko", po kateri je ta mehanizem mogoče uveljaviti le takrat, "ko predstojnik razpolaga z nekimi informacijami, ki ustvarjajo razloge za sum, da prihaja do zlorabe". Prav tako mora predstojnik pred uporabo te možnosti javnega uslužbenca najprej seznaniti, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi, ter mu dati možnost, da se o tem izjasni.

Po ministrovih besedah je to edina točka predlagane novele, ki ni usklajena s sindikati. Pri tem je poudaril, da "gre za instrument, ki se morda ne bo nikoli uporabil, če pa se bo, se bo v zelo redkih primerih in je namenjen zgolj preprečevanju zlorab". Virant je prepričan, da je velika večina uslužbencev v javni upravi poštenih in ne goljufajo, a izkušnje kažejo, da se v tako velikem sistemu vedno najde tudi majhen odstotek tistih, ki goljufajo sodelavce in delodajalca. Tako so na primer ob nadzoru verodostojnosti diplom v javni upravi odkrili okoli 90 ponarejenih diplom.

Obvezna objava natečajev za delovna mesta le na spletu

Z novelo naj bi odpravili obvezno objavo javnih natečajev za delovna mesta v javni upravi v časopisih oziroma uradnem listu. Kot je predlagano, bi bila obvezna objava natečajev le na spletu, kot tudi obvestilo o prostem delovnem mestu na Zavodu za zaposlovanje. Objava v časopisu pa bi bila stvar odločitve delodajalca v vsakem posamičnem primeru, kar naj bi prineslo določene prihranke.

Namen predlagane novele zakona je tudi umestitev nove stopnje visokošolske izobrazbe po bolonjskem sistemu študija v uslužbenski sistem javne uprave. Za delovna mesta, za katera se zahteva univerzitetna izobrazba po prejšnjem sistemu, se kot alternativni pogoj določa druga bolonjska stopnja. Za delovna mesta, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba, pa se kot alternativni pogoj določi prva bolonjska stopnja.

Poleg tega naj bi omogočili razporeditev na delovna mesta svetovalcev, za katera se sicer zahteva najmanj visoka strokovna izobrazba, nekaterim javnim uslužbencem z višješolsko izobrazbo, in sicer tistim, ki imajo dolgoletne delovne izkušnje in že sedaj dejansko opravljajo enako zahtevna dela kot njihovi sodelavci na delovnih mestih, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazbo.

Pravica do odškodnine za direktorje občinskih uprav

Z zadnjo predlagano novostjo po ministrovih besedah sledijo odločbi ustavnega sodišča in urejajo pravico do odškodnine oziroma odpravnine za direktorje občinskih uprav, ki so bili na tem položaju ob uveljavitvi zakona o javnih uslužbencih 28. junija 2003.

Direktorju občinske uprave v primeru predčasne razrešitve in prenehanja delovnega razmerja pripada odpravnina po zakonu o delovnih razmerjih in odpravnina v višini dveh petin povprečne bruto plače, kot jo je prejemal do razrešitve, za vsak polni mesec, ki je ostal do izteka dobe imenovanja na položaj. V primeru premestitve pa mu pripada polovica razlike med povprečno mesečno bruto plačo, kot jo je prejemal do razrešitve, in dejansko mesečno bruto plačo, in sicer do izteka dobe, za katero je bil imenovan na položaj.