Vlada pripravlja črni scenarij, če pokojninska reforma ne bo sprejeta

Ljubljana – Morebiten padec pokojninske reforme, ki ji grozi referendum, bo po mnenju velike večine ekonomistov negativno vplival na stabilnost javnih financ. Kaj poslabšanje razmer v javnih financah pomeni, sta v torek pred ustavnim sodiščem, ki pravkar odloča, ali naj referendum dovoli, pojasnila minister za razvoj Mitja Gaspari in minister za delo Ivan Svetlik. Po naših informacijah bo tudi vlada danes začela obravnavati nov srednjeročni javnofinančni okvir. Če reforma ne bo sprejeta, bo po nekaterih ocenah že letos potreben nov rebalans proračuna, ki bo javne izdatke oklestil za okoli 215 milijonov evrov, udari pa lahko tudi po plačah javnih uslužbencev in socialnih transferjih.

Če želi Slovenija doseči svoj fiskalni cilj in dolgoročno stabilizirati javne finance, je pokojninska reforma nujna, je pred ustavnim sodiščem opozoril Mitja Gaspari. K tem ciljem jo veže maastrichtska pogodba, v kateri so se države članice EU zavezale kriterijem finančne stabilnosti (javno-finančni primanjkljaj ne sme presegati tri odstotke BDP, javni dolg pa ne 60 odstotkov BDP). Decembra lani je javnofinančni primanjkljaj znašal 4,5 odstotka BDP, celoten javni dolg pa se je gibal pri 40 odstotkih BDP.

Če reforme ne bo, bo se javni dolg države leta 2021 povečal čez dovoljeno maastrichtsko mejo, ugotavljajo na ministrstvu za finance. Takrat bodo odhodki za pokojnine znašali 13,1 odstotka BDP, nato pa se bodo v prihodnjih štirih letih povečali za 0,9 odstotne točke in do leta 2060 narasli na 21,7 odstotka celotnega BDP. Po besedah Gasparija gre zdaj za pokojnine manj kot 11 odstotkov BDP. »Če se bo povečal na več kot 11 odstotkov, bo breme za narodno gospodarstvo preveliko,« meni Gaspari. Da bi ta scenarij preprečili, je po trditvah Svetlika treba reformo uveljaviti zdaj, saj se bodo njeni finančni učinki začeli kazati le postopoma.

Dvakrat črne napovedi

Kaj torej, če reforma na referendumu pade? Po naših informacijah se je vlada že začela pripravljati na črni scenarij – padec pokojninske reforme. K temu jo veže pakt stabilnosti in rasti, v katerem država določi svoj srednjeročni finančni cilj.

V paktu je zapisano, da mora v primeru, če reforma ne bo uveljavljena, Slovenija kriti implicitni dolg države, ki ga generira pokojninska blagajna in vsako leto privarčevati dodatnih 0,6 odstotka BDP. To po ocenah ministrstva za delo pomeni vsako leto – vključno z letošnjim – 215 milijonov evrov manj proračunskih izdatkov. Ker novo zadolževanje ni predvideno, višji davki pa bi po Gasparijevih ugotovitvah zavrli gospodarsko rast za dva odstotka BDP, za toliko bi povečali tudi brezposelnost, je najverjetnejši scenarij proračunski rebalans, ki bi za toliko oklestil javne izdatke. Možno je, da bi bil ta znesek nižji, saj bi bilo pri rebalansu treba upoštevati tudi morebitne večje proračunske prilive.

Kam lahko udari?

Trenutno luknjo v pokojninski blagajni krije predvsem proračun. Za redna izplačila pokojnin gre iz proračuna vsako leto 1,4 milijarde evrov. Če reforme ne bo, se bo ta znesek – zaradi čedalje več upokojencev – vsako leto povišal, s tem pa se bo ožil manevrski prostor za druge izdatke. »To ogroža zagotavljanje drugih socialnih pravic, kot so socialne pomoči, transferji za otroško in družinsko varstvo, štipendije, nadomestila za brezposelnost,« je povedal minister Ivan Svetlik. »Prav tako bi začeli ogrožati pravico do primernega plačila javnih uslužbencev, saj njihove plače zagotavlja državni proračun,« še meni minister. Primerjava: leta 2010 je proračun za državne štipendije namenil 119 milijonov evrov, za pravice brezposelnih 244 milijonov evrov, za otroške dodatke pa 290 milijonov evrov.