Vlada prižgala zeleno luč za sodelovanje SV v bojni skupini EU

Slovenska vlada je soglašala s sodelovanjem Slovenske vojske v bojni skupini EU, ki jo sestavljajo Slovenija, Madžarska in Italija. SV bo sodelovalo v sestavi motorizirane čete, vojaški policiji ter v poveljniški strukturi.

Objavljeno
22. marec 2007 17.36
Slovenska vojska
Ljubljana - Slovenska vlada je danes soglašala s sodelovanjem Slovenske vojske v bojni skupini Evropske unije, ki jo sestavljajo Slovenija, Madžarska in Italija. Bojna skupina, v kateri bo Slovenija sodelovala z do 200 pripadniki Slovenske vojske v sestavi motorizirane čete, z elementi logistične podpore in vojaško policijo ter častniki in podčastniki v poveljniški strukturi, bo v pripravljenosti od 1. julija do 31. decembra 2007, so sporočili z urada vlade za informiranje.

Pismo o nameri za oblikovanje skupne bojne skupine EU so ministri za obrambo Slovenije, Madžarske in Italije podpisali 17. septembra 2004 v Noordwijku.

V času šestmesečne pripravljenosti bojne skupine EU bodo pripadniki Slovenske vojske pripravljeni za morebitno sodelovanje v operaciji v roku desetih dni.

Bojne skupine EU so sile za hitro odzivanje

Bojne skupine EU so sile za izjemno hitro odzivanje, ki jih povezava vzpostavlja za potrebe posredovanja kjerkoli na svetu v zelo kratkem času. V času šestmesečne pripravljenosti bojne skupine EU bodo pripadniki Slovenske vojske pripravljeni za morebitno sodelovanje v operaciji v roku desetih dni.

EU je novembra 2004 napovedala, da bo do leta 2007 oblikovala 13 taktičnih bojnih skupin, s katerimi bo sposobna izvajati operacije hitrega posredovanja v krizah po svetu najkasneje v desetih dneh po ustrezni zahtevi Združenih narodov.

Večina od bojnih skupin je po svoji naravi večnacionalna, kajti samostojne bojne skupine so napovedale le Francija, Italija, Španija in Velika Britanija. Vse druge bo skupaj oblikovalo po dve, tri, štiri ali pet držav članic.

Glavni namen taktičnih bojnih skupin, ki jih vzpostavlja EU, je hitro nameščanje na območjih napetosti kjerkoli v svetu, še preden se te razplamtijo v krizo. Prav tako pa bi jih bilo moč uporabiti za nekatere druge misije vključno s konvencionalnimi operacijami vzdrževanja miru ali pa s humanitarnimi misijami.

Koncept oblikovanja bojnih sil za hitro posredovanje je sicer plod skupne pobude Francije, Velike Britanije in Nemčije z začetka leta 2004.