Vlada spisala predlog ustavnih sprememb

Vlada je včeraj prekinila obravnavo predloga sprememb ustave, s katerimi bi spremenila pogoje za razpis referenduma. Preden jih bo poslala v parlament, bo ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs preverila, kolikšno podporo imajo te spremembe med poslanci, vladnimi in opozicijskimi.

Objavljeno
04. marec 2011 09.27
Tanja Starič, notranja politika
Tanja Starič, notranja politika
Ljubljana – Ustavo lahko spremenita samo dve tretjini poslancev. Za to politično testiranje ima ministrica Irma Pavlinič Krebs teden dni časa, kar pomeni, da bo vlada predlog sprejela predvidoma prihodnji teden. Po naših informacijah je vlada »maksimalističen« predlog vladne službe za zakonodajo, po katerem bi zaostrili pogoje za razpis referenduma, močno oklestila. Predlagatelji zakondajnega referenduma bodo, tudi če bo vladni predlog sprejet, še vedno lahko državni svet in državljani, ki zberejo 40.000 podpisov. Ne bi pa več mogla zahtevati referenduma parlamentarna manjšina, torej tretjina poslancev.

Vlada in kompromis

Politično občutljiva tema bo uvedba kvoruma. Vladna koalicija se zavzema za to, da bi bil referendumski izid veljaven le, če bi se glasovanja udeležilo 40 odstotkov volilnih upravičencev. Opozicija pa kakršnim koli omejitvam nasprotuje. Vlada se je zato odločila za srednjo pot in bo po naših informacijah v predlog zapisala, da bo za veljavnost izida potrebna udeležba najmanj četrtine državljanov, ki imajo volilno pravico.

Še vedno bo državni zbor lahko zahteval presojo ustavnega sodišča, ali o določeni temi lahko odločamo na referendumu. Bi pa, če bi bil vladni predlog sprejet, v ustavo zapisali, o katerih temah državljani ne bi mogli glasovati. Pričakovano gre za zakone, katerih (ne)sprejetje bi imelo posledice v državni blagajni.

Kaj pa politična večina?

Vlada predlaga, da bi zakon o referendumu spremenili v šestih mesecih po tem, ko bi parlament spremenil ustavo. Nova pravila pa ne bi veljala za vse tiste referendumske pobude, ki so jih predlagatelji vložili še pred morebitnimi spremembami ustave, torej niti za odločanje o zakonu o malem delu niti o pokojninski reformi.

V vladi so se dogovorili, da bo ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs obiskala vse poslanske skupine in jim spremembe predstavila. Prihodnji teden bo tako preverila, ali bi predlogi lahko dobili dvetretjinsko podporo poslancev. Sprememb ustave brez največje opozicijske stranke SDS ne bo mogoče uveljaviti, ta pa je že sporočila, naj se »vlada sploh ne trudi«, ker jih zagotovo ne bo podprla. Zato ima precej okleščeni predlog vlade v parlamentu očitno bolj malo možnosti.

Da bo v naslednjem mandatu spremenila ustavo, a zagotovo ne v tistem delu, ki določa referendumska pravila, napoveduje tudi SDS, medtem ko v SLS nad popravki temeljnega akta države niso navdušeni.