Vlada sprejela dolgoročni strategiji visokega šolstva, raziskav in inovacij

Ljubljana – Vlada je danes obravnavala predlog zakona o štipendiranju in ga sklenila posredovati v parlamentarno obravnavo. Zakon je povezan tako z zakonom o malem delu kot s prav tako danes na vladi sprejetima dolgoročnima strategijama – raziskovalno in visokošolsko.

»Za dvema ambicioznima resolucijama prihaja zakon, ki bo pomagal, da bodo te ambicije postale stvarnost, saj brez študentov tudi študija v visokem šolstvu ni.« je poudaril minister.

Za zakon je dejal, da v marsičem na novo ureja področje štipendiranja, povsem nove pa so štipendije za deficitarnost. Državne štipendije bodo po novem višje in bodo znašale od 70 do 190 evrov. Za vse štipendije je v letošnjem proračunu zagotovljenih 127 milijonov evrov, prihodnje leto pa bo za ta namen predvidenih 148 milijonov.

»S tem zakonom smo izpolnili tudi glavno zahtevo študentov iz časa pogajanj o malem delu, tako da ta razlog za nasprotovanje zakonu o malem delu odpade,« je minister Ivan Svetlik potrdil, da vladna obravnava štipendijskega zakona ni naključno sovpadla z začetkom referendumske kampanje.

Do leta 2020 Slovenija morda družba znanja

Vlada je danes sprejela tudi predloga resolucij dolgoročnih strategij za visoko šolstvo, raziskovanje in inovativnost. Njuna predhodnika, nacionalna programa razvoja visokega šolstva ter znanosti in tehnologije, sta se iztekla že konec lanskega leta. V primerjavi s prejšnjima resolucijama novi nista le za pet let daljši, temveč je raziskovanju prvič dodana še inovativnost.

Resorni minister Gregor Golobič je na tiskovni konferenci po seji vlade poudaril, da so dokumenta pripravljali dolgo, pri tem so z mnenji sodelovali prav vsi deležniki z omenjenih področij. Po ministrovih besedah jim je uspelo doseči soglasje o veliki večini ključnih vprašanj. Skupna vladna obravnava obeh dokumentov seveda ni naključje, saj njuno tesno povezavo kaže že skupno ime Drzna Slovenija, kjer je prva beseda šifra za družbo znanja.

V predlogu visokošolske strategije je zapisano, da sta cilja do leta 2020 kakovost, ki bo vsem »omogočala mednarodno primerljivo in priznano visokošolsko izobrazbo, zaposljivost in mobilnost v evropskem prostoru«, in »socialna razsežnost, ki bo omogočala pravičen dostop do visokega šolstva in neovirano dokončanje študija«. V zvezi s zadnjim strategija zagotavlja, da ima vsak slovenski državljan kadar koli v življenju pravico do skupno štirih ali petih let brezplačnega študija na prvi bolonjski stopnji oziroma še več pri enovitih magistrskih študijih.

To dejansko pomeni tiho uvedbo visokošolskega vavčerja, ki ga uradno ni. Študentom se s to strategijo ne kažejo šolnine, zato bodo morali državi vračati stroške študija po neuspešno končani drugi bolonjski študijski stopnji. Visokošolska strategija visokošolskim institucijam zagotavlja bistveno večjo avtonomnost, kar jim med drugim omogoča izstop iz sistema javnih uslužbencev.

Druga strategija ureja raziskave, razvoj in inovacije, za ključni cilj pa navaja »izboljšanje blaginje in kakovosti življenja vsakega posameznika«. Strategija napoveduje učinkovit sistem upravljanja raziskovalnega in inovacijskega prostora, predvideva letno evalvacijo opravljenih ukrepov in vmesno revizijo dokumenta leta 2015. V nasprotju s prejšnjimi strategijami ne opredeljuje prednostnih razvojnih področij, določa pa pot do njih.

Tako kot v visokem šolstvu je tudi tu predvidena večja avtonomnost raziskovalnih organizacij, ki naj bi prevzele večjo odgovornost pri določevanju kadrovske in razvojne strategije, njihova evalvacija pa bo temeljila na ovrednotenju rezultatov ter učinkov v znanosti in v gospodarstvu. Nova raziskovalna in inovacijska strategija (RISS) predlaga ukrepe za ustvarjanje stimulativnejšega okolja za komercializacijo znanja. Inventivna podjetja bodo zaradi lažjega dostopa do kapitala lahko rasla hitreje, posebna pozornost pa bo namenjena skupini hitrorastočih podjetij.

Na novinarsko vprašanje, ali bo naša država zmogla zagotoviti v predlaganih resolucijah predvidena sredstva za visoko šolstvo, raziskovanje in inovativnost, je minister Gregor Golobič odgovoril, da smo postavljeni pred nelahko izbiro: ali se odpovedati razvoju in se obsoditi na hiranje ali pa izpolniti zadane cilje in ostati v družbi razvitih.