Vlada v zadevi drugi tir proti vrhovnemu sodišču

Čez tri mesece bo minilo leto dni, od kar je državni zbor, brez opozicijskih glasov, sprejel zakon o drugem tiru, o katerem je septembra potekal referendum, decembra pa je vrhovno sodišče o zakonu o referendumu in ljudski iniciativi ter enem odstavku zakona o volilni in referendumski kampanji sprožilo ustavni spor. Ustavno sodišče je zahtevo vrhovnega sodišča prvič obravnavalo pretekli četrtek, iz predloga dnevnega reda za tokratno sejo ustavnega sodišča pa ni razbrati, da je ta točka spet na dnevnem redu.

Ozka grla

Se je pa do zahteve tričlanskega senata vrhovnega sodišča, v katerem so bili Brigita Domjan Pavlin, Erik Kerševan in Marko Prijatelj, opredelila vlada, ki je prepričana, da zakonska ureditev ni v neskladju z ustavo in da v njej ni protiustavnih pravnih praznin, zato bi lahko vrhovno sodišče o Kovačičevi pritožbi, ki zadeva varstvo pravice do glasovanja na referendumu, odločilo. Vlada meni, da bi lahko samo poseglo v referendumski izid in odredilo ponovno glasovanje, če bi ugotovilo, da izid ne odraža volje glasovalcev na referendumu. Če ima takšno pravico državna volilna komisija, jo ima tudi vrhovno sodišče, trdi vlada. Zavrača tudi, da bi denar, ki ga je imela na razpolago in katerega višina je z zakonom omejena (na 1.712.490 volivcev, kot jih je bilo na dan referenduma, je to 107.030 evra), lahko uporabila za »pretirano in enostransko nastopanje v kampanji« ter s tem vplivala na rezultat referenduma. Seveda pa se je trudila, da bi ljudi prepričala, da je izgradnja drugega tira bistvenega pomena za nadaljnji razvoj države, ki ima tudi pomembno evropsko dimenzijo, saj odpravlja ozko grlo baltsko-jadranskega in mediterantskega koridorja, s čimer bi naša država postala eden od najpomembnejših logističnih igralcev v Evropi.

Nepopravljiva škoda

Vlada poudarja, da bi neuveljavitev ali prepozna uveljavitev zakon o drugem tiru državi prinesla nepopravljivo gospodarsko škodo. Družba 2TDK kot projektno podjetje, ustanovljeno za pripravo in izvedbo projekta drugega tira, mora sporazum z Evropsko komisijo za črpanje 153 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev podpisati do 13. aprila. Sicer bo lahko ta denar, ki je pridobljen po načelu porabi ali pusti, izgubljen zaradi nepravočasne realizacije oziroma nerealizacije projekta. Zato bi moral biti zakon o drugem tiru čim prej uveljavljen, da 2TDK pridobi status investitorja in koncesionarja.

Zakona o drugem tiru sicer ni stvar ustavne presoje, vendar ga ni mogoče izvajati, dokler ustavno sodišče ne bo odločilo o ustavnosti obeh referendumskih zakonov. Referendum je namreč del zakonodajnega postopka in pomeni oviro za razglasitev zakona. Do razglasitve in uveljavitve zakona lahko pride le, če ga volilci na referendumu ne zavrnejo. Zakon o drugem tiru sicer na referendumu ni bil zavrnjen, vendar se je pojavil dvom, ali je ureditev, po katerem je potekal tudi referendum o drugem tiru, pravilna in poštena.