Vlada za ničnost pogodbe o nakupu patrij

Ljubljana - Karl Erjavec meni, da je malo verjetno, da bo sodišče zadržalo izvajanje pogodbe samo na podlagi suma, brez pravnomočnih sodb, da je v poslu res bila korupcija. »Pomembno je, da sodišče odloči zelo hitro, če ne, bo druga stran zagotovo terjala visoko odškodnino,« je še opozoril Erjavec, ki meni, da bi bila najracionalnejša rešitev revizija pogodbe glede na finančne zmožnosti države, ki so se od sklenitve posla leta 2006 bistveno spremenile.

Eni za ...

Odločitev vlade kot »razumno« ocenjuje poslanka Zaresa Cveta Zalokar Oražem, ki že ves čas meni, da bi morala Slovenija uveljaviti protikorupcijsko klavzulo. »Prav gotovo je ta odločitev korak naprej, da se odgovorno prouči, ali je mogoče pogodbo s Patrio prekiniti,« je povedala Oražmova. Sodišče bo ugotavljalo na podlagi dejstev, zato v primeru, če bo presodilo, da je pogodba nična, ne bo nikakršnih vzrokov za visoke odškodninske tožbe.

Tudi Anton Anderlič (LDS) je zadovoljen, ker bo sodišče preverilo »največjo šlamastiko pri ravnanju s proračunskimi sredstvi v zgodovini vseh slovenskih vlad«.

V opozicijski SLS se z odločitvijo vlade strinjajo, saj je stranka zahtevala prekinitev pogodbe že konec leta 2008. Zato meni, da se je vlada zdaj le prebudila iz »predolgega in predragega spanca«.

... drugi proti

»Mislim, da je ta odločitev še ena oblika političnega pritiska, pri kateri sta poraženca ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in predsednik vlade Borut Pahor,« je povedal poslanec SDS in član parlamentarnega odbora za obrambo Jožef Jerovšek. Pahor se namreč na začetku ni strinjal s prekinitivijo pogodbe s Patrio, a je - tako Jerovšek - na koncu »pokleknil pred pritiski koalicijskih partnerjev«. Opozicijski poslanec še meni, da vlada pomaga Zdenku Pavčku in Viatorju & Vektorju, ki tožita državo za 500 milijonov evrov s podobnimi argumenti, kot jih zdaj navaja vlada. »V vsakem primeru bo velika škoda za davkoplačevalce in za državo,« je prepričan Jerovšek.

SDS, ki je vodila vlado, ko je bila podpisana pogodba za nakup oklepnikov, odgovornost prelaga na vlado Antona Ropa. Posel s Patrio je bil sklenjen na podlagi resolucije o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske leta 2004 na predlog takratne vlade, so zapisali na spletni strani in še: »Posledice zamrznitve pogodbe bodo torej morali pojasniti tisti, ki so sprejeli prvotno odločitev o nakupu takšnega števila oklepnikov«.

Vlada za ničnost pogodbe o nakupu patrij

Vlada je na današnji seji sklenila, da državnemu pravobranilstvu naloži, naj vloži predlog za izdajo začasne odredbe v zvezi z izvrševanjem pogodbe o nakupu osemkolesnikov Patria, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil direktor urada vlade za komuniciranje Darijan Košir. Sklep so po njegovih besedah soglasno podprli vsi navzoči ministri. Na seji pa zaradi smrti v družini ni bilo obrambne ministrice Ljubice Jelušič, ki pa po naših neuradnih informacijah z odločitvijo vlade nikakor ni zadovoljna, pa tudi njen državni sekretar Boris Balant je, kot nam je uspelo izvedeti, na seji vlade izrazil nekatere pomisleke.

Na vprašanje, kakšna je bila odločitev vlade, v kakšno smer naj gre državno pravobranilstvo, je minister za pravosodje Aleš Zalar povedal, da je gradivo, ki je podlaga za odločitev vlade v tej zadevi, zaupne narave, zato o podrobnostih ne more govoriti. »Vlada je dala usmeritveno navodilo pravobranilstvu, naj začne postopek za izdajo regulacijske začasne odredbe. To pomeni, da se zadeva seli na sodišče in da bo to odločilo o utemeljenosti ali neutemeljenosti predloga vlade. Od te odločitve je odvisno tudi, kakšno bo njeno nadaljnje ravnanje,« je še pojasnil minister Zalar. To po naših informacijah pomeni, da bo prek začasne uredbe vlada preverila svojo odločitev v zvezi s pogodbo zlasti glede njene ničnosti. Če bi sodišče vladi ugodilo, torej če bi izdalo začasno odredbo, ima država trideset dni časa, da vloži tožbo za ničnost pogodbe, pri tem pa bi se sklicevala na to, da je z vloženo obtožbo izkazana koruptivnost pri podpisu pogodbe.

Zgodbe še ni konec

Pravni strokovnjak Rajko Pirnat je povedal, da pogodba, če bi bila razglašena za nično, ne bi imela pravnih posledic že od vsega začetka, hkrati pa to pomeni, da morata obe stranki vrniti, kar sta prejeli, oziroma, če gre za storitve, vrniti vrednost storitev. Ničnost pogodbe pa ne izključuje odškodninske odgovornosti tistega, ki je ničnost povzročil, kar pomeni, da je treba to, kdo jo je dejansko povzročil, natančno ugotoviti, pri čemer je možna ugotovitev tudi ta, da sta jo povzročili obe strani, pri tem pa sicer veljajo splošni pogoji. »Če bi bila ugotovljena ničnost pogodbe, to še ne pomeni konca te zgodbe,« je povedal Pirnat.

Za zdaj imamo 27 svarunov

Prvo patrio je Slovenska vojska izpred šoštanjskega Indopa (Gorenje), kjer so prek Rotisa nastajali finski osemkolesniki, prevzela junija 2009. Zdaj ima naša vojska 27 svarunov – tako se namreč imenujejo slovenski srednjekolesni oklepni transporterji –, za enega pa prevzemni procesi še potekajo. Če bo število osemkolesnikov ostalo takšno, kot je, Slovenska vojska z njimi ne bo mogla sestaviti niti ene najmanjše vojaške enote. Za sestavo motoriziranega bataljona kot podlage za bataljonsko bojno skupino bi morala namreč razpolagati z najmanj 55 srednjeoklepnimi vozili z zadostno ognjeno močjo.

Pogodbo, katere ničnost bi prek državnega pravobranilstva rada dosegla vlada, je takratni obrambni minister Karl Erjavec podpisal decembra 2006. Za 278 milijonov evrov vredna pogodba predvideva nakup 135 oklepnih transporterjev. Po Erjavčevi pogodbi je 25 vozil neopremljenih – so le prazne oklepniške školjke, druga vozila pa so poveljniška.

Ne moremo biti mirni

Pogodbi so tako imenovani tehnični aneks dodali jeseni leta 2008; z njim so izraelske, Elbitove oborožitvene postaje zamenjali s Kongsbergovimi, norveškimi, ki so precej dražje od izraelskih. Strošek je nase prevzela Patria, ki je postaje zamenjala v pol leta. Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je takrat še v vlogi profesorice na ljubljanski fakulteti za družbene vede dejala: »Ko se aneksi k pogodbam sklepajo dva dni pred volitvami, brez delujočih nadzornih mehanizmov, na vrat na nos, davkoplačevalci ne moremo biti mirni. Komu na čast bi norveški Kongsberg nižal svojo ceno, ko njegova oborožitvena postaja velja za tehnološkega prvaka v svoji kategoriji? Bolj verjetno je, da so bile Elbitove postaje precenjene ali pa so v tej pogodbi kakšne druge skrite rezerve.«

Možne scenarije o usodi oklepniške pogodbe je vlada preigravala pravzaprav vse od začetka svojega mandata, možnosti, o katerih se je izrekla, pa so bile tri: razdrtje pogodbe, njen reprogram do leta 2015 oziroma prekinitev pogajanj s finsko Patrio glede oklepniške usode zaradi sojenja in dokončanje dogovorjenih stvari.