Vlada za večjo učinkovitost inšpekcijskih služb

Novela zakona naj bi zagotovila koordinirano delovanje inšpekcijskih služb prek inšpekcijskega sveta, ki ga bo vodil minister Virant. Povod zanjo je bil tudi primer Lipa v Spodnjih Pirničah.

Objavljeno
04. januar 2007 20.59
Ljubljana - Vlada je na današnji seji pripravila novelo zakona o inšpekcijskem nadzoru (prva obravnava). Povod zanjo je bil tudi primer Lipa v Spodnjih Pirničah. " Sprememba zakona je sicer le eden od ukrepov za izboljšanje dela inšpektorjev," je na novinarski konferenci po seji poudaril minister za javno upravo Gregor Virant.

"Novela krepi koordinacijo inšpekcijskih služb prek inšpekcijskega sveta, ki ga bo vodil minister za javno upravo, ter pooblastila in odgovornost inšpektorjev. Poleg tega poenostavlja inšpekcijsko izpitologijo ter dviguje globe za neupoštevanje inšpekcijskih ukrepov," je glavne spremembe naštel Virant.

Vse to naj bi omogočilo učinkovito izvajanje nalog inšpekcijskega nadzora kot nadzora nad zakonitostjo dela.

Nadalje naj bi uskladila organiziranost, delovanje in status inšpekcij kot tudi inšpektorjev s sistemom javnih uslužbencev ter natančneje opredelila pristojnosti in odgovornosti glavnih inšpektorjev oziroma drugih predstojnikov organov, znotraj katerih se izvajajo naloge inšpekcijskega nadzora.

Poleg tega naj bi vzpostavila možnosti za zadržanje odločitve oziroma ukrepov inšpektorja v primeru pritožbe. Poglavitne rešitve novele sicer ne posegajo v sistem inšpekcijskega nadzora, piše v gradivu, objavljenem na spletni strani vlade.

Plinska terminala v Tržaškem zalivu po oceni vlade škodljiva

Vlada se je na današnji seji seznanila z mnenji ministrstev in drugih organov glede projektov plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju. Ugotovila je, da imata projekta plinskih terminalov bistven čezmejni vpliv, ki je tudi uničujoč in zato škodljiv. Zato sta oba predložena projekta plinskih terminalov v severnem Jadranu za Slovenijo nesprejemljiva, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Starman.

Vlada se je seznanila tudi s strokovnim poročilom o čezmejnih vplivih za načrtovana plinska terminala, v katerem so strokovnjaki opredelili kategorije čezmejnih vplivov in ocenili njihovo škodljivost. Kot je povedal Starman, iz poročila izhaja, da so čezmejni vplivi plinskega terminala na morju v vseh obravnavanih segmentih bistveni oz. tudi uničujoči, zaradi česar vlada izgradnjo in delovanje tega terminala ocenjuje kot nesprejemljivo. Čezmejni vplivi plinskega terminala v Žavljah pa so v večini obravnavanih segmentov bistveni oz. tudi uničujoči in zato je izgradnja in obratovanje tudi tega terminala ocenjena kot nesprejemljiva.

Kot je pojasnil Starman, se je Slovenija odločila za postopek samostojne razgrnitve in presoje čezmejnih vplivov obeh plinskih terminalov v Tržaškem zalivu zato, ker Italija naše države ni vključila v svoj postopek. Postopek, ki je potekal na območni enoti Agencije za okolje v Kopru, se zaključuje z mnenjem, ki ga država v skladu z mednarodnim pravom posreduje drugi državi, na območju katere se projekti načrtujejo.

Ob tem se zdi Starmanu nenavadno ravnanje Italije, ki po eni strani vodi postopek s konkretnimi investitorji na projektni ravni, po drugi strani pa zatrjuje, da je celoten projekt še na strateški ravni in zato še ni čas za vključitev Slovenije.

Starman je še povedal, da so minuli petek na ministrstvu za okolje in prostor prejeli dopolnjeno dokumentacijo v zvezi z obema terminaloma, v katerem italijanska stran predlaga, da se konec tega meseca vključi tudi Slovenijo v postopek presoje čezmejnih vplivov na okolje. To je sicer pozitivno, vendar pa tudi presenetljivo, saj italijanska stran hkrati zatrjuje, da terminala ne potrebujeta ocene čezmejnih vplivov na okolje, je menil Starman.

Slovenija je po Starmanovih besedah prepričana, da je treba za tako pomembne energetske objekte nujno izvesti celovito presojo vplivov na okolje, še posebej na območju, ki je tako občutljivo kot Tržaški zaliv. Zato je tudi okoljski minister Janez Podobnik v sredo svojemu italijanskemu kolegu sporočil, da Slovenija vztraja pri sklenitvi protokola in bo ponovno predlagala, da se obe strani tehnično dogovorita o skupni celoviti strateški presoji na podlagi dogovora med ministrstvoma.