Vlada za zakon, poslanci proti

Ljubljana – Čeprav vlada državnemu zboru predlaga, naj novelo zakona o kazenskem postopku (ZKP) po izglasovanem vetu državnega sveta vnovič potrdi, se to ne bo zgodilo. Poslanci so že prvič zakon izglasovali le z 32 glasovi za, v drugo bi ga morali s 46. Toda teh glasov koalicija ne more zagotoviti, saj prvič niti vsi poslanci SMC niso glasovali za zakon. Zakonu sta že prej podporo odrekli tako stroka kot večji del politike.

Z zakonom se je po izglasovanem vetu nedavno ukvarjal parlamentrani odbor za pravosodje, ki je ocenil, da vsebina ZKP ni takšna, da bi jo lahko ocenili za ustrezno. Temeljna očitka zakonu sta, da niža raven varstva pravic tistih, ki se znajdejo v kazenskih postopkih, še posebej znižuje možnost učinkovite obrambe tistim, ki so socialno šibki. Z uvedbo policijsko-tožilske preiskave, ki bi deloma nadomestila sodno preiskavo, se osumljencu in obrambi v predkazenskem postopku onemogoča, da bi v njej aktivno sodelovala, kar pomeni, da se bo breme razjasnjevanja stvari preneslo na glavno obravnavo, zato bi sodni postopki lahko trajali še dlje. S tem bi dosegli prav nasprotno od tega, kar pričakuje pravosodno ministrstvo, ki se je za posege v ZKP odločilo prav zato, da bi postali kazenski postopki bolj učinkoviti.

Vlada kljub temu vztraja, da je zakon ustrezen, čeprav tudi ministrski zbor o njem nima enotnega mnenja. Izrazito mu nasprotuje notranja ministrica. Toda vlada meni, da temeljne premise novele niso takšne, kot jih prikazuje državni svet. Ključne rešitve ne posegajo v pogoje za sodno preiskavo, prinašajo pa številne pozitivne ukrepe: krepijo osumljenčevo pravico do vpogleda v dokazno gradivo, v določenih primerih uvajajo obvezno obrambo pri zaslišanju osumljenca pred državnim tožilcem in policijo ter zagotavljajo, da sodišče ne more opreti sodbe zgolj na zaslišanje osumljenca ali priče pred tožilcem in policijo. O noveli ZKP bo državni zbor odločal na seji, ki se začne prihodnji ponedeljek.