Ljubljana - Vlada je na današnji seji za obravnavo v državnem zboru po skrajšanem postopku pripravila predlog novele zakona o azilu. Novela naj bi uvedla mednarodno zaščito, ki pomeni zaščito na podlagi določil konvencije o statusu beguncev iz leta 1951. Potrebo po zaščiti bodo ugotavljali v enotnem azilnem postopku, o vrsti zaščite pa odloča en organ v enotnem postopku.
Uvedla pa naj bi tudi več ukrepov, ki bi pripomogli k racionalizaciji azilnih postopkov, med drugim naj bi ukinili žepnino, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za notranje zadeve Dragutin Mate.
Predlog uvaja tudi vrsto ukrepov, ki bi pripomogli k racionalizaciji azilnih postopkov, tako npr. krajše tožbene roke. Prosilci za azil so med postopkom nastanjeni v azilnem domu ali izpostavah ministrstva za notranje zadeve, zasebna nastanitev bo mogoča le izjemoma. V tem primeru se po potrebi prosilcu dodeli finančna pomoč. Predlog novele ukinja žepnino, saj je po opozorilu vlade v azilnem domu popolna oskrba in nastanitev. Spremenila se je tudi direktiva glede zaposlovanja, saj je dosedanja zakonodaja dopuščala možnost takojšnjega zaposlovanja oseb, ki so zaprosile za azil. Zdaj pa bi lahko prosilci za azil začeli delati šele po enem letu od vložitve zahtevka za azil, je dejal Mate.
V skladu z novelo se bodo morali tisti, ki bodo ob prijetju na mejnih prehodih ali izven mejnih prehodov pri ilegalnem prečkanju meje zaprosili za azil, jasno izjasniti, da želijo azil, je dejal Mate. Policisti bodo imeli pooblastilo, da sprejmejo te vloge, ki se bodo obravnavale v azilnem postopku. Tako bi se izognili morebitnim zlorabam, pravi Mate. V vsaki fazi nadaljnjih postopkov, ko bo neka oseba namesto v azilni dom prišla v center za tujce, bo lahko vložila zahtevek za azil in ne bo prikrajšana za pravno varstvo, je poudaril minister.
Za nastanitev tujcev, ki so pridobili status begunca, bi po predlogu uvedli integracijske hiše, kjer bodo lahko nastanjeni najdlje eno leto.
S predlogom se prenašajo nekatere določbe evropske direktive o minimalnih standardih za priznanje statusa begunca ali osebe, ki iz drugačnih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, državljanov tretjih držav ali osebam brez državljanstva, ter o vsebini take zaščite. Nadalje predlog med drugim vključuje določbe evropske direktive o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil, so sporočili z urada vlade za informiranje.