Tiskane izdaje
Ljubljana – »Niti teoretično niti praktično občine ne moremo zagoviti denarja za začetek izvedbe kohezijskih projektov, tudi če nam vlada obljublja, da ga bomo dobili povrnjenega. Brez znanega vira financiranja pa bi bile pogodbe z izvajalci nezakonite.«
Tako torkov sklep vlade, da občine lahko začnejo izvajati 11 kohezijskih projektov z lastnim denarjem, pojasnjuje pivški župan in predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj.
Za izvedbo pripravljenih projektov s področij urejanja infrastrukture za odpadno ali pitno vodo na območju 34 občin (osrednja Dolenjska, Zgornja Sava, Sodražica–Ribnica–Kočevje, dva sklopa v porečju Ljubljanice, Domžale–Kamnik, Suha Krajina, tretji sklop v porečju Drave in dva ljubljanska sklopa), skupaj vrednih okoli 350 milijonov evrov, bi občine po mnenju vlade lahko začele izvajati z lastnim denarjem.
Občinam bi denar povrnili, če bi se pokazale možnosti financiranja iz tekoče finančne perspektive (tveganega kohezijskega denarja je po najslabšem scenariju 34 milijionov evrov), ali po prednostni uvrstitvi projektov v perspektivi 2014–2020, če bodo, kot vlada navaja v sklepu, »ti stroški pripoznani kot upravičeni stroški v skladu s takrat veljavnimi pravili.«
Župani kazensko odgovorni
Župani so vlado in službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko že pred meseci opozarjali na verjetno izničenje že izdanih gradbenih dovoljenj, bančnih garancij in javnih naročil, če ne bodo podpisane sofinancerske pogodbe za kohezijski denar.
Po pozivu vlade februarja 2013 so občine vso dokumentacijo pridobile že do lanske jeseni, od takrat pa čakajo na odločbe o evropskem in državnem sofinanciranju. Županom so pojasnjevali, da je okoljski kohezijski denar že počrpan in da faznost gradnje ni mogoča. A tudi z najnovejšim sklepom vlade si občine ne morejo nič pomagati, meni Robert Smrdelj.
»Sklep je neoperativen. Projekti so za posamezne občine vredni po nekaj milijonov evrov. Za občini Pivka in Postojna na primer 30 milijonov evrov, Pivka pa za naložbe lahko zagotovi kvečjemu milijon evrov na leto. Niti teoretično občine tega denarja ne moremo zagotoviti v svojih proračunih, tudi če bi spremenile proračune in načrte razvojnih programov. Sklep je neuresničljiv tudi, ker brez znanega vira financiranja kot župan ne morem skleniti pogodbe z izvajalcem. Pogodba bi bila nezakonita, za njeno izpolnitev pa bi bil kazensko odgovoren. V sklepu vlade je enostavno preveč če-jev in pogojev,« pojasnjuje.
Edina možnost bi bila, ocenjuje Smrdelj, da bi država občinam izdala sofinancerske obdločbe, ki bi bile osnova za podpis izvajalskih pogodb.
Danes bo na zahtevo SDS o tem razpravljal tudi državni zbor – čeprav je odbor DZ za gospodarstvo včeraj v nadaljevanju seje zavrnil predloge sklepov za današnjo izredno sejo parlamenta o kohezijskih projektih. Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Andreja Jerina je povedala, da novih pravic porabe, na podlagi katerih bi lahko izdali odločbe za sofinanciranje iz obdobja 2007–2013, v proračunu ni.
Prav tako pa še ni podlage za izdajo odločb za sofinanciranje iz obdobja 2014–2020, ker še ni sklenjen partnerski sporazum z evropsko komisijo o novi finančni perspektivi.
