Vladni odgovor na finančno krizo

Ljubljana - Vlada je danes sprejela predlog sprememb zakona o javnih financah, s katerim se uvaja jamstva za medbančna posojila za banke in tudi za zavarovalnice. Hkrati je opravila razpravo o posledicah svetovne finančne krize na slovensko gospodarstvo, ki jo bo po besedah predsednika vlade Janeza Janša nadaljevala še naslednji teden.

Slovenija ima določene prednosti in te mora uporabiti za sprejem ukrepov za preprečitev posledice svetovne finančne krize na naš standard in na gospodarstvo, je na novinarski konferenci po seji vlade poudaril Janša. Kot je dejal, so potrebni ukrepi, a zanje potrebujemo vlado s polnimi pooblastili. Janša zato obžaluje, da sestavljanje nove vlade teče tako počasi.

Kot je poudaril Janša, bi bilo "treba sile strniti okoli tistih, ki lahko voz potisnejo naprej", to pa je gospodarstvo. Treba je ohraniti visoko stopnjo zaposlenosti, uveljaviti zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, je predlagal. Ključni za doseganje blaginje so namreč dohodki iz dela, pogoj za to pa je zaposlenost.

Slovenija ima tri velike prednosti, je ugotovil Janša ter pri tem izpostavil nizko zadolženost države, ki je s 24 odstotki BDP ena najnižjih v EU, proračunski presežek ter članstvo v območju evra. Če Slovenija ne bi imela evra, bi posledice svetovne finančne krize čutila bistveno močneje, je menil.

Omenjene rezerve bi sicer lahko po Janševih besedah porabili za trajno povečanje socialnih transferov in javne porabe, a bi s tem hitro spet zdrsnili v proračunski primanjkljaj. To bi med drugim zahtevalo zvišanje davkov in vodilo v povečanje brezposelnosti, je menil.

Vlada namesto tega predlaga drug scenarij: hitro razbremenitev gospodarstva z nekaterimi ukrepi, pospešitev državnih, infrastrukturnih in drugih projektov, znižanje javne porabe, razbremenitev gospodarstva z nižanjem davčnih bremen ...

"Za odločitev ni veliko časa, če ne bomo storili nič, bomo odvisni od zunanjih dejavnikov," je Janša ponovil zahtevo po hitrem oblikovanju vlade ter začetku dela DZ, v katerega je vlada v odzivu na finančno krizo že 14. oktobra poslala predlog novele zakona o bančništvu, ki predvideva jamstva za hranilne vloge. Tega predloga DZ še ni obravnaval, ker še ni oblikoval delovnih teles in zato poslovniška procedura še ni stekla.

Podoben problem bo tudi s predlogom zakona, ki ga je vlada pripravila danes, je ugotovil Janša, ki je ob tem menil, da so potrebni močnejši ukrepi, na podlagi katerih se Slovenija lahko izogne negativnim posledicam svetovne finančen krize. V nasprotnem primeru bomo priča stopnjevanju krize tudi v Sloveniji, je posvaril.

Vizjak: Pozitiven signal finančnemu sektorju

Kot je dejal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, je novela zakona potreben pogoj za razreševanje razmer na finančnih trgih, poleg tega pa daje pozitiven signal finančnemu sektorju, da se bolj odprte in da gre z ukrepi in posojili gospodarstvu nasproti. Zakon po besedah Vizjaka finančnemu sistemu "ščiti hrbet", odgovorni v finančnih institucijah pa morajo poskrbeti, da se njihovi sistemi aktivno lotijo sodelovanja s podjetji.

Po besedah ministra Vizjaka naj bi bili ukrepi pomoči gospodarstvu pripravljeni do prihodnjega tedna. Med drugim predvidevajo dodatno finančno razbremenjevanje, zlasti razvojno naravnanih projektov, pa tudi možnost zniževanja davkov za reinvestiran dobiček v razvojno naravnane projekte, inovacije, patente ... Poleg tega je med rešitvami tudi vnovična uvedba davčnih olajšav za naložbe v raziskave in razvoj, je poudaril Vizjak. Dodal je, da so bile omenjene olajšave v času konjunkture lahko pogrešane, zdaj pa je znova čas za njihovo uvedbo.

Slovenska vlada Rimu: Položaj slovenske manjšine se ne sme poslabšati

Vlada je na današnji seji obravnavala tudi položaj slovenske manjšine v Italiji, rezultat obravnave pa je dokument o položaju slovenske manjšine v Italiji, ki ga bo vlada poslala v Rim, je danes po seji vlade napovedal premier Janša in dodal, da se položaj slovenske manjšine ne sme poslabšati.

"Slovenska vlada je na današnji seji obravnavala tudi dve informaciji, informacijo ministrstva za zunanje zadeve in informacijo urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu o položaju slovenske manjšine v Italiji. Rezultat te obravnave in teh informacij je dokument Promemoria o položaju slovenske manjšine v Italiji, ki ga bo slovenska vlada poslala italijanski vladi in v katerem bo jasno izražena zahteva, da se kljub temu, da razumemo naravo varčevalnih ukrepov v sosednji Italiji, položaj slovenske manjšine zaradi tega ne sme poslabšati," je dejal Janša na novinarski konferenci po seji vlade.

Slovenski premier je ob tem še dodal, da gre za relativno gledano tako majhne zneske v celotnem varčevalnem paketu italijanske vlade, da nadomestitev teh sredstev za manjšino prek drugih naslovov zagotovo ne bi smela biti tudi v tem položaju nikakršen problem za italijansko vlado.