Tiskane izdaje
Čeprav v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) šele pripravljajo odzivno poročilo, ki ga je zaradi investicij v Tešu 6 zahtevalo računsko sodišče (RS), in so se komaj lotili prvih popravljalnih ukrepov, so v Dravskih elektrarnah Maribor (Dem) že pripravili pobudo RS za novo revizijo; predlagani revidiranec ni nihče drug kot HSE.
Za HSE v odvisni družbi Dem trdijo, da slabo opravlja svoje poslanstvo. Prvi mož HSE Blaž Košorok udarec vrača: »Skupina HSE, organizirana, kot je, niti kratkoročno ne more preživeti in temu se bodo morali prilagoditi vsi v skupini. S plačami in ugodnostmi vred.«
HSE je pred reorganizacijo, ki ji bosta po Košorokovih napovedih sledila bolj učinkovito upravljanje in racionalizacija: »Ta zahteva obrat v razmišljanju, da se med in mleko v naši panogi cedita samoumevno.«
Vendar predsednik sveta delavcev v Demu Vlado Šega opozarja, da je zaradi čudnih praks HSE na čakanje obsojenih za 838 milijonov evrov naložb: »Te ne stojijo zaradi Teša; tisti, ki v skupini ustvarja izgubo, je HSE.« Direktor Dema Viljem Pozeb pravi, da s pobudo Šege računskemu sodišču ni seznanjen, zato je ne more komentirati. Po njegovem imajo ključen vpliv na poslovni izid HSE odvisne družbe: »Menim, da ima HSE kompetentno vodstvo, ki v danih razmerah na trgu električne energije dela dobro.«
Drobljenje javnih naročil, preseganje pooblastil ...
Če bo RS upoštevalo pobudo Dem, bo moralo pod drobnogled vzeti domnevno sporno trgovanje HSE in trženje nad lastnimi proizvodnimi zmogljivostmi, drobljenje javnih naročil za družbo S&T, naročilo novega informacijskega sistema, očitke o prijateljskem kadrovanju, delovanje HSE mimo skupščinskih sklepov odvisnih družb, preseganje pooblastil in nezakonitosti v novih aktih o ustanovitvi Dema, Teša in Soških elektrarn Nova Gorica.
Z upoštevanjem »mix« cene elektrike iz Dema in Teša trditve o tekočih izgubah v Tešu držijo le delno, trdi Šega. Lani sta družbi skupaj proizvedli 6,7 milijona megavatnih ur energije po povprečni ceni 27 evrov. HSE je imel s prodajo 1,3 milijarde čistih prihodkov (trikratna knjigovodska vrednost Dem), kar pomeni, da je na trgu v povprečju megavatno uro prodal za 48 evrov. Če izguba nastane, ko v »računico« vstopi HSE, kjer se tretjina zaposlenih ukvarja s trženjem, se postavlja vprašanje, ali HSE plača Tešu premalo.
RS bo presojalo tudi, ali je bil nakup informacijskega sistema nesmiselen in neracionalen, ali morda vsebuje elemente korupcije. Samo Jereb, drugi namestnik predsednika RS, je za Delo potrdil, da so sredi avgusta iz Dema prejeli pobudo za revizijo omenjenega javnega naročila. Z njim so bili seznanjeni tudi nadzorniki HSE pod vodstvom Miloša Pantoša, a so poslovodstvo tako kot pri mnogih drugih podprli tudi pri tej investicji. Podobno se je dogajalo z ukinjanjem nadzornih svetov odvisnih družb aprila lani. Arbitražni senat in republiški inšpektor za delo sta na koncu presodila, da je bil postopek v resnici nezakonit.
Kadri iz Triglav Naložb
Posebno poglavje je kadrovanje. Šega trdi, da si HSE »izmišlja« delovna mesta v krovni družbi, kjer je povprečni strošek dela 60 odstotkov višji od stroška v odvisnih družbah in 73 odstotkov višji od povprečja elektrogospodarstva. Težava ni politično, temveč prijateljsko kadrovanje, zaradi katerega odslavljajo mlad, perspektivni inženirski kader. Košorok očitke zavrača kot populistične: »Pri zaposlovanju sodelavcev nisem nikoli uporabljal te formule.«
Trendi zadnjih let v HSE kažejo povezavo med zaposlovanjem kadrov iz družbe Triglav Naložbe in nadzornikom HSE Črtom Slokanom, vodjo pravne službe v Triglavu Naložbah. Od tod je tudi Stojan Nikolič, finančni direktor HSE, ki je v poslovodstvu enakovredno ob Košoroku. Neuradno naj bi bil Slokan tudi v igri za direktorsko mesto Dema. Tako Nikolič kot Uroš Podobnik, izvršni direktor splošnega sektorja HSE, sta bila izbrana po pravilih, zagotavlja Košorok: »Slokan se je pri Nikoličevem imenovanju izločil iz glasovanja.«
Plače »družboslovcev« v krovni družbi so nerazumno visoke, trdi Šega. Povprečje dviguje 25 najvišjih plač. Vsaka nepotrebna zaposlitev v vrhu HSE pomeni slovo štirih inženirjev v odvisnih družbah. Za pravnika Košoroka, ki se z delitvijo na »družboslovce« in »naravoslovce« ne strinja in ne privoli v razlago, da lahko energetsko družbo vodi kvečjemu »štromar« ali vsaj strojni inženir, težava skupine niso plače: »Težava so pretekle zgrešene poslovne odločitve naravoslovcev in neracionalna organizacija dela.«
Izhodiščna plača v krovni družbi je višja od tiste v odvisnih za 14, povprečna pa celo za 53 odstotkov, so zgroženi v Demu. A Košorok pravi, da vodstvo HSE ne določa plač v odvisnih družbah, in zanika, da bi bil strošek dela na zaposelenega v HSE 180 odstotkov višji kot v Gen Energiji. Po podatkih HSE je višji za slabo četrtino, to je po mnenju Šege anomalija, ki bi jo morali v HSE že zdavnaj odpraviti, da bi se sploh lahko začeli pogovarjati o sinhroniziranem zmanjševanju plač. Po Košoroku so v HSE to že storili: »Vsi smo znižali plače, odpovedali smo se različnim bonitetam. Kaj pa so za to storili drugi?«
V poslovodstvu HSE so pozabili omeniti, da so si lani iz naslova kolektivnih pogodb izplačali za 600 tisočakov uspešnosti.
