»Sicer smo pričakovali odziv že na prvem razpisu, vendar menimo, da v tej fazi ni razloga za predvidevanje, da projekt ne bo uspešno izpeljan,« je dejala Manca Šetina Miklič iz kabineta radovljiškega župana Cirila Globočnika. Župan, ki je bil goreč zagovornik gradnje lesnopredelovalnega centra v gramoznici in je pred objavo razpisa zagotavljal, da se potencialni vlagatelji »zelo zanimajo« za sodelovanje z občino in javno-zasebno partnerstvo, razpleta razpisa ni komentiral, saj je na dopustu.
Vzrokov, da niso prejeli prav nobene prijave, »še ne moremo oceniti«, je sporočila Manca Šetina Miklič. Občinska uprava bo razpis in pogoje skupaj z zunanjima izvajalcema – odvetnikom Anžetom Godcem in družbo Kisik, d. o. o. – pregledala v prvi polovici maja in se nato odločila o morebitnih spremembah, da bo projekt zanimiv za zasebne investitorje in sprejemljiv za občino. Svetovalne storitve odvetnika in gospodarske družbe so jih doslej stale 21.000 evrov.
Predelava lesa
Alojz Burja, direktor Lipa Bled, je rekel, da ga razplet razpisa ni presenetil. Vložek bi bil visok, poleg tega so lahko težave z dobavo zadostnih količin lesa, je poudaril Burja in povedal, da domačih vlagateljev niti ni pričakoval, tujci pa se niso odločili za dolgoročno vlaganje v Radovljico. Podobno je na velike potrebe po lesu v načrtovanem centru opozoril vodje blejske enote zavoda za gozdove Andrej Avsenek, ki je dejal, da bi center potreboval toliko lesa, kot ga na leto posekajo v njihovi enoti. Čeprav so snovalci lesnega centra napovedali kupovanje lesa v krogu sto kilometrov okoli Radovljice, Avsenek zaradi transportnih stroškov o tem dvomi. Lip Bled zdaj prehaja s 100.000 kubičnih metrov žaganega lesa na leto na 150.000 kubičnih metrov, kar je polovica vsega poseka v enoti, je povedal Avsenek in dodal, da bi se morali v centru v Radovljici usmeriti v izdelavo produktov visoke kakovosti, saj je »surovina vrhunska«.
Pred objavo razpisa potencialnih ponudnikov na občini niso preverjali, ker da bodo interes preverili neposredno z javnim razpisom.