Ljubljana – Komisija za poslovnik je soglasno sklenila, da bodo preverili, ali med poslanskimi skupinami obstaja potrebna volja in večina – vsaj 60 poslancev – za začetek spreminjanja poslanske imunitete na ravni ustave, šele nato pa bi se lotili morebitnih sprememb glede procesne imunitete znotraj zakona o poslancih, in ne v okviru poslovnika, kot so to sprva nameravali storiti.
»Poslansko imuniteto moramo reševati tam, od koder tudi njena pravica izvira,« je dejala poslanka Mateja Udovč iz SMC, kjer so tako kot tudi v SNS predlagali, naj se znova obravnava predlog za spremembo 83. člena ustave, ki je predvideval razširitev poklicne poslanske imunitete, tako da poleg kazenske izključuje tudi poslančevo odškodninsko odgovornost in začetek postopka proti njemu za mnenje ali glas, ki ga je izrekel pri opravljanju svoje funkcije. To pomeni za izrečeno mnenje ali glas ne samo na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles, temveč širše pri opravljanju poslanske funkcije.
»Predlagana sprememba je nujna, saj se bo z njo zagotovilo, da bo zakon o poslancih urejal to področje primerljivo kot je že zdaj urejeno v večini evropskih držav. Predlog je usklajen tako s primerjalnopravnega vidika kot tudi s stališča stroke,« pa je v predlogu zapisala poslanska skupina SNS, ki pri tem še navaja, da svoboda govora poslancu omogoča, da lahko svobodno in neovirano nastopa v parlamentu, ne da bi bil kazensko ali kako drugače odgovoren. »Svoboda govora poslanca v parlamentu ne sme biti z ničimer omejena,« še piše prvopodpisani Zmago Jelinčič.
Predlog o razširitvi poklicne in odpravi procesne poslanske imunitete iz leta 2006 je imel podporo ustavne komisije, a ni dobil zadostne podpore v državnem zboru.