Vnovič potrdili azbestni zakon

Poslanska večina je znova potrdila azbestni zakon. Odslej bodo do odškodnine upravičeni tudi tisti, ki so zaradi vplivov azbesta v okolju oboleli za najhujšo obliko azbestnih bolezni – mezoteliomom.

Objavljeno
19. december 2006 20.25
Ljubljana - Državni zbor je današnji dan rednega zasedanja začel z obravnavo poročila nadzornega odbora sklada kmetijskih zemljišč in gozdov za leto 2004 in izvajanja popravljalnih ukrepov, ki jih je skladu naložilo računsko sodišče po ugotovljenih nepravilnostih v preteklem poslovanju. "S sedanjim načinom dela je na skladu vzpostavljeno tako podporno okolje, da se izvajajo vsi predvideni popravljalni ukrepi," je uvodoma povedala predsednica nadzornega odbora sklada Marija Osvald.

Skladno z izvajanjem popravljalnih ukrepov se na skladu urejajo evidence kmetijskih zemljišč; sistemski način odpravljanja napak in usklajevanje dejanske rabe se izvaja s projektom potencialne proste površine, ki ga usklajujejo s projektom grafične evidence rabe kmetijskih zemljišč. "S tem je sklad dobil možnost prekrivanja teh podatkov in identifikacijo napak v smislu odkrivanja uporabnikov površin, ki s skladom niso imeli sklenjenih zakupnih pogodb," je poudarila Osvaldova.

Sklad je v državni proračun minuli mesec nakazal tudi razliko prihodkov nad odhodki za leto 2004 v višini 470 milijonov, je poudarila Osvaldova in nadaljevala, da so se pridobile manjkajoče pogodbe za nakup poslovnih prostorov v letu 1995, opravil pa se je tudi vpis v zemljiško knjigo. Sklad je med drugim sprožil ustrezne postopke za sklenitev aneksov k naknadno kupljenim prostorom v letu 2000, svet sklada pa je sprejel zahtevane manjkajoče dokumente, med njimi tudi razvojno strategijo sklada.

O nepreglednem poslovanju sklada

"Zelo alarmantno je, da je računsko sodišče ocenilo, da sklad ni zagotovil preglednega gospodarnega učinkovitega in uspešnega poslovanja," je dejal poslanec NSi Alojz Sok in predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je povzel ugotovljene nepravilnosti in proces njihovega odpravljanja. Znano je namreč, da je računsko sodišče v revizijskem poročilu o poslovanju sklada v letih 2003 in 2004 izreklo negativno mnenje, zato je skladu naložilo pripravo popravljalnih ukrepov.

Poslanska večina je znova potrdila azbestni zakon

Poslanci so danes tudi ponovno odločali o noveli zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom, na katero je državni svet sprejel veto. Novelo je znova podprla koalicijska večina, s tem pa bodo odslej poleg tistih, ki so zboleli zaradi izpostavljenosti azbestu na delovnem mestu, do odškodnine upravičeni tudi tisti, ki so zaradi vplivov azbesta v okolju oboleli za najhujšo obliko azbestnih bolezni – mezoteliomom.

V večurni razpravi so poslanci koalicije znova poudarili svoje argumente v prid noveli, opozicijski poslanci in državni svetnik Zoltan Jan pa so opozarjali, da novela nudi le parcialne rešitve. Jan je med drugim navedel, da bi morali pravico do odškodnine izenačiti za vse obolele, ne glede na to, kje je kdo zbolel.

Shod pred parlamentom

Sindikat azbestnih bolnikov je pred poslopjem parlamenta pripravil shod, s katerim je javnost opozorili na pomen ureditve statusa ljudi, izpostavljenih azbestu.

Sprejete rešitve se od tistih v prvotnem predlogu, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Francem Žnidaršičem (DeSUS), precej razlikujejo. Sprva predlagana splošna razširitev pravic na bolnike, ki so zboleli zaradi izpostavljenosti azbestu v okolju, je bila namreč zožena le na tiste z najhujšo obliko bolezni - na bolnike z mezoteliomom. Prav to je vodilo k vetu DS. Osnovni zakon sicer pravice podeljuje le azbestnim bolnikom, ki so zboleli zaradi izpostavljenosti azbestu na delovnem mestu.

Poslanci koalicije na petkovi seji matičnega odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide niso uspeli zbrati potrebne absolutne večine za sprejem sklepa, da naj DZ zavrne veto državnega sveta na novelo azbestnega zakona.

Zahteve sindikata

Sindikat je prepričan, da bi morala biti pravica do predčasne upokojitve vezana izključno na verificirano poklicno bolezen zaradi izpostavljenosti azbestu in ne še dodatno na ugotovljeno invalidnost druge oziroma tretje kategorije, daljšo pokojninsko dobo 25 let in 50 let starosti, saj se bolezni lahko pojavijo že po 10 oziroma 15 letih prve izpostavitve azbestu.

Pravico do ustrezne odškodnine bi bilo treba z zakonom zagotoviti tudi dedičem prizadetih oseb. Prav tako bi morali biti do pravic upravičeni tudi okoliški prebivalci proizvodnih obratov, kjer so uporabljali azbest, je še prepričan sindikat. V Sloveniji bi morali tudi vzpostaviti register delavcev, izpostavljenih azbestu, kar bi po mnenju sindikata pomenilo dober temelj za zgodnje odkrivanje azbestnih bolezni pljuč.

Vnovično odločanje o azbestni noveli spremljali tudi člani SABS

Člani Zveze Sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije (SABS) so se simbolično udeležili današnjega vnovičnega odločanja državnega zbora o noveli zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom, na katerega je državni svet izglasoval veto. Namen njihovega spremljanja seje je predvsem poudariti, da se "nikakor ne moremo strinjati z vsebino sedaj veljavnega zakona, ki ni bil usklajen s socialnimi partnerji, tudi z nami ne", je poudaril predsednik zveze Bojan Goljevšček.

V Zvezi SABS sicer niso pričakovali bistveno drugačne odločitve koalicijskih poslancev. Ker pa so se pogovarjali tudi z nekaterimi poslanci iz koalicije, se Goljevščku zdi, da se "led vendarle odtaja, pa ne do take mere, da bi padli v vodo, ampak da bomo zakon pravočasno uskladili tudi z voljo aktualne oblasti in prizadetim zagotovili ustrezno socialno in zdravstveno varnost".

Vsebina novele zakona oziroma njena dikcija je taka, da praktično ne daje ničesar, čeprav je spomladi oziroma pred začetkom poletja, relativno dobro nastavila rešitve za okoliške prebivalce, ki so bili izpostavljeni azbestu, je ocenil Goljevšček.

Zakonska novela po njegovih besedah ni bila usklajena kljub pozivu predsednika vlade Janeza Janše bivšemu ministru za delo Janezu Drobniču, da to stori. V zvezi zato upajo, da za azbestne bolnike "vendarle prihaja pomlad".

Od nove ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman namreč pričakujejo, da bo sporočilo predsednika vlade pravilno razumela in jim zagotovila mesto pri " nadaljnjem usklajevanju, upam da, boljšega zakona", je pred vnovičnim odločanjem še dejal predsednik zveze, ki šteje prek 1300 članov, organiziranih v podjetjih in občinah po Sloveniji.

Poslanci soglasno podprli program Škocjanskih jam

Poleg tega je DZ danes soglasno potrdil še predlog odloka o programu varstva in razvoja parka Škocjanske jame za obdobje 2006-2010. Resorni minister Janez Podobnik je poudaril, da bodo s sprejetjem dokumenta zagotovili rešitve, ki jih je treba na tem območju izvajati zaradi pomena njegovih naravnih in kulturnih bogastev.