Vnovič pred varuhe ustave?

Zakonodajna podlaga za aplikacijo za sledenje stikov z okuženimi na poti do sprejema.

Objavljeno
07. julij 2020 06.00
Posodobljeno
07. julij 2020 09.44
Predvsem načelo sorazmernosti je po navedbah informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik v primeru obvezne aplikacije izredno težko utemeljiti, saj si je veliko posameznikov, ki nimajo novejšega pametnega telefona, na katerem aplikacije zanesljiveje delujejo, ne bi moglo namestiti. FOTO: Antonio Parrinello Reuters
Po opozorilih informacijskega pooblaščenca in tudi parlamentarne zakonodajno-pravne službe sta poleg opozicije tudi SMC in Desus včeraj zahtevala črtanje 24. člena, ki je predvidel možnost lokacijskega nadzora brez odredbe sodišča. Medtem ko mobilna aplikacija, ki bo obvezna za okužene in tiste, ki jim je odrejena karantena, kljub opozorilom, kot kaže, ostaja del četrtega zakonodajnega protikorona paketa.



Tudi zaradi (ne)sorazmernosti predlagane obvezne mobilne aplikacije je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik varuhu človekovih pravic Petru Svetini predlagala, naj svet varuha človekovih pravic pripravi celovit pregled (ne)dopustnih posegov v temeljne človekove pravice in opozori predlagatelje ukrepov na meje dopustnega. Ta je pred tem napovedal, da včerajšnje seje (še) ne bo razširil s tem predlogom. A so mu člani sveta vseeno priporočili, naj pozove vlado, da pred sprejetjem vsakega ukrepa, ki ga načrtuje za zajezitev epidemije, opravi prej presojo posledic na človekove pravice in temeljne svoboščine.
»Vedno je možnost, da gremo na ustavno sodišče, če je zakon sprejet in bomo ugotovili, da je v nasprotju z ustavo,« je ob predlaganih ukrepih, s katerimi sicer – kot pravi – ni seznanjen, komentiral Peter Svetina.

Če se za to ne bi odločil sam, pa bi to lahko storila vsaj tretjina poslancev, tako kot v primeru 103. člena protikoronskega paketa, ki je policiji dodal pooblastila za obvladovanje epidemije. Takšno možnost je že omenil vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec.