Tiskane izdaje
Vse težave, s katerimi se protikorupcijska komisija (KPK) spopada že vse od začetka, ko so bili vanjo na pobudo predsednika republike Boruta Pahorja imenovani predsednik Boris Štefanec in dva namestnika, so prišle do izraza tudi na današnji seji MVK. Letno poročilo KPK sta potrdila samo dva njuna člana (poleg Štefaneca še Igor Lamberger), Alma Sedlar pa je pripravila ločeno mnenje, ki pa ni del poročila.
To je bilo za poslanko Alenko Bratušek kaplja čez rob, zato je znova pozvala, tako kot pred letom dni, da bi moral Štefanec odstopiti ali pa naj državni zbor sproži postopek za njegovo zamenjavo. »Pozivam Pahorja, naj poišče bolj kredibilno osebo. Razmere v KPK so slabe, ker je to izjemno pomembna institucija, je treba ukrepati, če ne, bo izgubila vso verodostojnost,« je dejala.
Nezadovoljstvo z razmerami v KPK so izražali tudi v SMC, vodja poslanske skupine Simona Kustec Lipicer je celo predlagala, naj se senat KPK, preden spet pride pred poslance - to pa je zaradi prekinitve današnje seje predvideno za september -, poskuša znova pogovoriti in uskladiti. Zanimivo pa je, da so Štefaneca v razpravi podpirali poslanci SDS. Stranka je v preteklosti zahtevala celo ukinitev komisije, ki je s poročilom o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank stopila na žulj tudi prvaku stranke Janezu Janši. Zdaj pa, kot je dejala poslanka SDS Eva Irgl, pri delu KPK ni čutiti politike, tako kot jo je bilo prej.
Infografika: Delo
Križi in težave KPK
Dosedanji triletni mandat KPK je že od začetka obremenjen z očitki predsedniku države, da je na vrh tako pomembne institucije imenoval človeka, ki s preteklim delom ni upravičil zaupanja za vodenje KPK. Komisija se je lani ukvarjala predvsem s problematiko zdravstva in z v tej zvezi povezanimi očitki o korupcijskih tveganjih, čakalnimi dobami, javnim naročanjem in nekaterimi kadrovskimi odločitvami, pred rednimi sodišči pa je padlo kar nekaj njenih odmevnih odločitev. Boris Štefanec takšno neugodno statistiko pripisuje dejstvu, da sta po njegovi presoji upravno in vrhovno sodišče junija lani povsem spremenila sodno prakso pri oceni zakonitosti postopka pred KPK, pri čemer sta v javnosti najbolj odmevala primera Škrlec in Bratušek.
V medresorskem usklajevanju je predlog spremenjenega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Z njim naj bi predvsem bolj določno opredelili pravni okvir, v katerem naj bi v prihodnje delovala KPK.
