Tiskane izdaje
Maribor – Pred natanko letom dni je direktor Študentskega servisa Maribor (ŠSM) Marjan Krajnc napovedal, da bo do začetka študijskega leta končal gradnjo luksuznega študentskega doma v Smetanovi ulici 20, vendar napovedi ni uresničil zaradi težav s financiranjem. Na vprašanje, ali gre finančne težave povezati s problemi pri pridobivanju koncesije za polnjenje vode Juliane, je namreč Krajnc odgovoril pritrdilno. ŠSM je med pomembnejšimi lastniki družbe Voda Juliana, v katero je (za zdaj brez uspeha) vložil precej denarja.
Po besedah Marjana Krajnca zaplet pri financiranju gradnje študentskega doma ni povezan z naložbo v ladjico, ki bi morala po Dravi že od pomladi prevažati turiste, a še vedno ni prispela v Maribor. Kot smo neuradno že poročali, naj bi imel Krajnc pred časom težave pri plačevanju del, zato je menda v beograjski ladjedelnici malo "upočasnili" izdelavo. Hkrati je zanikal, da bi prodal propadajoči ljubljanski hotel Bellevue, čeprav po njegovih besedah vsaj 80 odstotkov poslovne javnosti pri nas meni, da hotel ni več v lasti ŠSM: "Po mojem predvidevanju zato, da bi nekdo, ki čaka na primeren trenutek za nakup, odgnal vse kupce in nato laže prišel do njega. Bellevue ni prodan, je pa na prodaj."
Iz Krajnčevih besed je bilo mogoče razbrati, da mu je naložba v Vodo Juliano spodrezala noge tudi pri hotelu Bellevue. Če bi se vse izšlo po njegovih načrtih, bi obnovil hotel in dokončal študentski dom, zdaj pa poskuša prodati prvega, da bi dokončal drugega. Na vprašanje, kdaj bo študentski dom zgrajen, je odgovoril, da bo prišel na vrsto, vendar datuma ni hotel napovedati.
Nesojeni študentski dom še naprej kaže povsem enako podobo kot pred letom dni ali, bolje rečeno, pred devetimi leti. Leta 1999 je namreč Krajnc podrl staro zgradbo in na istem mestu zgradil novo, in to brez gradbenega dovoljenja. Urbanistična inšpekcija je Krajncu naložila odstranitev zgradbe, a ta je zgolj ustavil dela in – čakal. Septembra 2005 so mestni svetniki zgradbo umestili v prostorski plan in omogočili legalizacijo, vendar pod pogojem, da investitor odstrani zgornje nadstropje z železno konstrukcijo. Krajnc do junija 2006 tega ni storil in tudi gradbenega dovoljenja ni pridobil, zato se je zgradbe lotila inšpekcija za okolje in prostor.
Sprva je kazalo, da bodo porušili celoten objekt, a so naposled odstranili le zgornji del, kupolo iz železa in stekla. Zatem je Krajnc dobil gradbeno dovoljenje in napovedal skorajšnje dokončanje študentskega doma, v katerega je nameraval vložiti še milijon evrov.
Iz petkove tsiaken izdaje Dela!
