Vodarna Kleče, najstarejša vodarna v prestolnici

Ljubljana – Glavno mesto je zaradi sestave tal in bogatih zalog podtalnice ena redkih evropskih prestolnic, kjer vodo za kuhanje, pranje in umivanje še črpamo naravnost iz narave in jo brez prečiščevanja pošiljamo v približno sto tisoč gospodinjstev. Najstarejša vodarna na območju prestolnice leži v Klečah, kljub njeni častitljivi starosti pa zaradi razvoja industrije in uporabe pesticidov nekateri strokovnjaki glede oskrbe Ljubljane z vodo čez desetletja niso ravno optimisti.

Voda je vir, ki bo v prihodnosti vse pomembnejši in ga moramo varovati, toda ta zavest vse prepogosto ostane zgolj v besedah, manj pa se kaže v dejanjih. Na ogled vodarne, v sklopu katere deluje 16 vodnjakov, nas je pospremila vodja službe vzdrževanja vodarn Tanja Skitek, ki na tem mestu dela približno desetletje, in nam najprej razkazala najstarejši vodnjak s številko tri, ki so ga postavili še v času znamenitega cesarja Franca Jožefa, zaradi česar je tudi kulturno zaščiten. Jašek z vonjem po kovini se spušča približno 22 metrov pod površje. Tako globok izkop je bil potreben zaradi takratne tehnike, ki je zahtevala veliko prostora – današnji vodnjaki so precej preprostejši, na videz pa tudi dosti bolj dolgočasni kot z zakovicami okovana notranjost vodnjaka iz avstro-ogrskih časov.

Zaplete s pesticidi ureja inšpektorat

Tok podzemnih voda na območju Kleč teče pretežno od severa proti jugu, nam je razložila Skitkova, tako da na primer vsako škropljenje zelenjave severno od vodarne takoj zaznajo. Čeprav je območje okoli vodarne razglašeno za vodovarstveno, so na zasebnem zemljišču v bližini tudi vrtički, nekoliko dlje pa njive in stanovanjske hiše, kjer ljudje občasno uporabijo kemikalije, ki jih nato zaznajo v načrpani vodi.  Če opazijo že najmanjše onesnaženje, zadevo takoj predajo inšpektoratu za okolje in prostor, ki ukrepa proti onesnaževalcu. Opozorila je na dobro avstrijsko prakso, kjer okoliške kmete s subvencijami spodbujajo k ekološkemu kmetovanju, s čimer zagotavljajo čistost vode. Prav tako je poudarila, da tu načrpane vode ni treba klorirati.

Kljub bogatim zalogam pa vode pod ljubljansko regijo ni neomejeno. Kot pojasnjuje Skitkova, »je lahko izčrpamo nekako toliko, kot je doteka v območje«, zato je treba pred postavitvijo novega črpališča opraviti testna črpanja in meritve, ki pokažejo, koliko vode se lahko izčrpa, s tem da gladina podtalnice hkrati preveč ne upade oziroma se ne začne posedati prst. Čez dan v Klečah dela med osem in deset vodnjakov, ki črpajo s povprečnim pretokom 85 litrov na sekundo, na število delujočih vodnjakov pa najbolj vpliva poraba meščanov.

Ljubljančani nismo prav potrpežljivi

O tem, kdaj Ljubljančani največ odpiramo pipe, smo izvedeli kar precej. Množično vstajamo in hodimo v kopalnico okoli sedmih zjutraj, do devete pa se poraba vode spet umiri. Večina očitno dela do pete ure, saj morajo več vode načrpati okoli šeste popoldne, zadnji skok porabe pa je med deseto in enajsto zvečer, ko se večina odpravlja spat. Pozna se, da ljudje v nedeljo bolj pozno vstajajo, podoben pečat na porabi vode pustijo športne prireditve in televizijski dnevnik. Ljubljančani smo po besedah Skitkove precej občutljivi porabniki. V tujini je voda klorirana, kar je nekaj povsem običajnega, pri nas pa se v vodarno usujejo telefonski klici ob vsakem prelomu cevi ali izpadu elektrike – in ob teh priložnostih so ljudje vse prej kot prijazni. Vodarna v osrednji vodovodni sistem dovaja več kot polovico vse vode, tudi zato električno napajanje poteka prek dveh trafopostaj, na voljo pa so še premični generatorji, ki črpalkam omogočajo delovanje, čeprav zmanjka elektrike. »Res pa je, da zagon generatorja zahteva svoj čas,« poudarja Skitkova, zato jih ob takih dogodkih vedno kličejo številni ogorčeni Ljubljančani.

Žičnata ograja in varnostniki

Nadzorni center je osrednji del vodarne, kjer imajo pregled nad delovanjem večine delov vodovodnega sistema po mestu in okolici. V digitalno podprtem centru – analogno tablo so že »upokojili«, zdaj čakajo le še na namestitev novih digitalnih prikazovalnikov – nadzorujejo vse od gladine vode do tlaka, prečrpane količine in električne napetosti v posameznih črpalkah ter stanja v vodohramih. Kadar se zgodi napaka, ki je iz nadzornega centra ne morejo odpraviti, pošljejo na teren svoje ljudi, če je stavba bolj na samem in na primer v gozdu, gresta tja vedno po dva.

Z varovanjem območja – ki ga ne ščitijo le pred pesticidi, temveč ga obdaja tudi visoka žičnata ograja, prav tako ga varuje varnostna služba – doslej niso imeli težav. Policija jih je obiskala le, ko je bil na obisku eden od ameriških predsednikov, je povedala Skitkova, sicer pa, kot smo si lahko ogledali, ni prav dosti možnosti, da bi kdo v zaprt vodovodni sistem nepooblaščeno zlival strupene snovi. Nevarnejša kot morebitni teroristi je za vodarno bližnja cesta, po kateri vozi veliko tovornjakov. Če bi se prevrnil tak, ki bi prevažal na primer naftne derivate, je možno, da bi jo morali zaradi onesnaženja celo trajno zapreti. Mesto bi s tem izgubilo enega največjih vodnih virov.