Tiskane izdaje
Ljubljana - Letošnji svetovni dan voda je posvečen vodi in energiji, vendar pri nas mineva v ogorčenju vodarske stroke. Slovenija je bogata z vodo, kar je zelo velika strateška priložnost, vendar bi za to potrebovali strategijo, ki pa je ni.
»Zaradi nerazumevanja ideje celovite politike do voda ali celo namerne odločitve za spremembo razmerij politične in ekonomske moči pri upravljanju voda so se po letu 2000 začela močno zmanjševati sredstva za upravljanje voda, državne javne službe pa so začele izgubljati pristojnosti. Ustanovljen je bil sklad za vode, ki pa ni bil namenjen upravljanju voda, ampak drugim politikam, ki so začele agresivno posegati v vode. To nerazumevanje traja še zdaj,« pravi Lidija Globevnik iz Društva vodarjev Slovenije.
Priložnosti so v proizvodnji energije, prenosu znanja in tehnologij v druge države, plovbi in trženju vode, saj se v svetu pritisk na vodne vire zelo povečuje. Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan in poslanec Brane Golubović sta predstavila vloženi predlog, da bi pravico do pitne vode zapisali v ustavo.
Po razpoložljivosti pitne vode je Slovenija na sedmem mestu na svetu, vendar to ne sme ostati samoumevno. Za upravljanje z vodami bi morali pripraviti 50-letno strategijo, do 20-letni taktični načrt in sistem za hitro ukrepanje. Ne zgolj z gasilci, tudi z vodarji.
»Če bi se dogovorili in našli skupni interes, z vodo imamo namreč prednost, saj je pri nas padavin razmeroma veliko, bi imeli izjemno veliko razvojnih priložnosti. Še slovensko kmetijstvo bi lahko postalo izvoznik,« meni Marina Pintar z Biotehniške fakultete. Kot je opozorila, v Sloveniji namakamo le 1,6 odstotka kmetijskih zemljišč, kar nas uvršča na med 70. in 80. mesto na svetu. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj z iste fakultete pravi, da bi morali pri nas vzpostaviti trialog med vladajočimi (zlasti vlada), stroko (vodarji in klimatologi) in družbo. »Nimamo namreč še niti dialoga. Vlada ne posluša stroke in ljudi, stroka se pogosto ne razume z ljudmi, ljudje pa pričakujejo, da bo vlada predstavila vizijo, kaj hočemo z vodo. Te pa ne more oblikovati zgolj vlada, pristop mora biti bistveno širši, idealno bi bilo, če bi stroka pomagala ljudem, da pridemo do soglasja od spodaj navzgor,« pravi Kajfeževa.
Nujna strategija
»Ko hočemo podnebne spremembe opisati z eno besedo, rečemo voda. Ves vodni krog se namreč spreminja. V Sloveniji se je izhlapevanje vode povečalo za 15 do 20 odstotkov, padavine so se preselile s poletja in pomladi na jesen, kar je katastrofa za kmetijstvo. Vodonosniki se manj polnijo, za poplave in suše pa je za 30 odstotkov večja verjetnost kot pred 30 leti. Na to je treba gledati dolgoročno, pripraviti dolgoročno strategijo, srednjeročno taktiko in sistem ukrepanja ob nesrečah, v štirih letih političnega mandata se ne da narediti veliko. Vodni sektor se mora povezati še z vsemi drugimi; nujna je odločitev, kakšno energetiko bomo imeli, kako zelena bo industrija, ali nas bo štiri milijone ali milijon in pol, ali bomo imeli smetišča in podobno,« pojasnjuje Kajfeževa.
Dodaja, da največ stane odpravljanje škode, ki jo povzroči preveč ali premalo vode. Najcenejše je ozaveščanje ljudi in povečevanje odpornosti, pri čemer je pomembna tako večfuncionalnost projektov (zadrževanje vode, bogatenje podtalnice, namakanje, proizvodnja energije in še rečni prevoz ter rekreacija obenem) kot diverzifikacija rabe površin (kaj s smučišči v čedalje bolj zelenih zimah). Kajfeževa še opozarja, da v Sloveniji obnavljamo tako, da hišo, ki jo je poplavilo ali jo je zasul plaz, postavimo na isto mesto, ravno tako je z daljnovodi. Bolje bi bilo, če bi vsaj električne vode, če jih je treba že na novo napeljati, vkopali v zemljo.
Zgrešena politika
Vodarska stroka je v Sloveniji še precej bolj kritična. Lidija Globevnik iz Društva vodarjev Slovenije pravi, da je načrt upravljanja voda, ki ga je Slovenija sprejela leta 2012, odraz nerazumevanja celovite politike do voda, ki so jo pred ukinitvijo izvajale vodne skupnosti. Z dopolnili in spremembami zakona o vodah leta 2012 je politika ukinila tudi še ne ustanovljeno konferenco za vode s sveti, prek katerih bi se v politiko upravljanja z vodami vključevala širša strokovna javnost in tudi civilna družba.
Posledice so hude. Postopki podeljevanja vodnih pravic so dolgi in netransparentni, saj nihče ne ve, kje so primerna območja za določeno rabo voda in kakšen je nadzor, projekti poplavne varnosti so parcialni, v vodno okolje brutalno posegata urbanizacija in prometna infrastruktura. »To odvzema vodne površine in sili k togim ureditvam vodotokov. Je v popolnem nasprotju s sodobno politiko zmanjševanje poplavne ogroženosti, kjer je eden izmed glavnih ukrepov varovanje vodnih zemljišč in razlivnih površin,« opozarja Globevnikova.
Energetika je velik porabnik
Voda in energija je slogan letošnjega svetovnega dneva voda. Voda je nujna za proizvodnjo elektrike, pa tudi za črpanje, prevoz in predelavo fosilnih goriv ter za namakanje energetskih rastlin za pridobivanje biogoriv. Energetika na svetovni ravni porabi že 15 odstotkov vode. Pomanjkanje vode je v preteklih dveh letih že povzročilo zmanjšanje proizvodnje energije v Indiji in ZDA, pa tudi drugih državah, po drugi strani pa je velika poraba vode pri črpanju nekonvencionalne nafte in plina zbudila veliko zaskrbljenost javnosti, ugotavljajo v Mednarodni agenciji za energijo (IEA). Poraba vode v energetiki se bo še povečevala, kar pomeni tudi, da bo razpoložljivost vode čedalje bolj pomembno merilo za naložbe v energetiki. V nekaterih regijah manjša razpoložljivost vode že povečuje cene naložb. Večja proizvodnja elektrike iz fosilnih goriv in proizvodnja biogoriv bo po oceni porabo vode v energetiki do leta 2035 povečala za 85 odstotkov. Največji porabnik sicer ostaja kmetijstvo z najmanj 70-odstotnim deležem.
Slovenske zaloge so bogate
V zadnjem 30-letnem bilančnem obdobju (1981–2010) je za celotno ozemlje Slovenije ugotovljena ugodna vodna bilanca s 507 kubičnimi metri na sekundo skupnega neto odtoka, kar Slovenijo s skoraj 8000 kubičnih metrov vode na leto na prebivalca uvršča nad evropsko povprečje. »Od te obnovljive količine podzemne vode so odvzemi predstavljali le 5,4 odstotka,« sporočajo iz agencije za okolje.
Na Arso ob Svetovnem dnevu voda (danes) in meteorologije (jutri), želijo podpreti večjo pozornost mladih na pojave v okolju z nadaljevanjem projekta za skupinsko zbiranje podatkov Moč množic. To aplikacijo lahko uporabljajo mladi kjerkoli v naravi, v šolah in krožkih, doma ali na izletih, kadarkoli opazijo izjemne naravne dogodke. Uporabljajo jo lahko vsi, ki želijo s svojimi opazovanji prispevati k boljši informiranosti strokovnih služb in širše javnosti ob vremenskih ali hidroloških pojavih.
