Vodstvo ni ničesar vedelo

Anonimka je razkrila načrte sektorja za radioterapijo onkološkega inštituta, ki naj bi se preoblikoval v zasebni zavod. Vodstvo inštituta zahteva pojasnila.

Objavljeno
15. december 2008 21.11
Diana Zajec
Diana Zajec
Ljubljana - Dokumentacija, ki smo jo prejeli, razgrinja načrte, ki so se že kar nekaj časa izvajali v sklopu onkološkega inštituta (OI) v Ljubljani: tam se zaposleni v sektorju za radioterapijo pospešeno pripravljajo na ustanovitev zasebnega zavoda za onkologijo in radioterapijo. Ustanoviteljev je 34; kot je razvidno iz anonimnega dopisa, sta med njimi, denimo, nekdanja vodstvena predstavnika OI dr. Albert Peter Fras in dr. Hotimir Lešničar ter zdajšnji predstojnik sektorja za radioterapijo dr. Primož Strojan. Ne strokovni direktor dr. Janez Žgajnar ne v. d. generalne direktorice Ana Žličar s temi načrti nista bila seznanjena.

Kot smo izvedeli, je na onkološkem inštitutu zamisel za takšno organizacijsko obliko nastala pred približno dvema letoma, ko se je oddelek znašel v kadrovski in organizacijski krizi. Spremembo so podprli vsi zdravniki z oddelka, čeprav odpira nemalo vprašanj glede nadaljnjega dela in je unikum pri izvajanju bolnišnične dejavnosti. Ideja za ustanovitev zasebnega zavoda se je porodila sočasno z napovedmi sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides med zadnjimi pogajanji za boljši plačni sistem; Fides je tedaj kot zelo verjetno omenjal možnost slovesa zdravnikov od javnih zavodov in uvedbo tako imenovanih zadrug. V omenjenem primeru ne gre za nič drugega kot za ustanavljanje zdravniške zadruge.

Dokumentacijo o doslej izvedenih postopkih je prejelo tudi vodstvo OI. Ve se, da so zavod ustanovili specialisti in specializanti, zaposleni v sektorju za radioterapijo. Zato sta oba direktorja, Ana Žličar in Janez Žgajnar, na včerajšnji seji o tem že obvestila člane strokovnega sveta. Od predstojnika radioterapije dr. Strojana v prihodnjih dneh pričakujeta pojasnila.

Dr. Primož Strojan je včeraj za Delo pojasnil, da načrtovana oblika dela po mnenju ustanoviteljev »nikakor ne ogroža normalnega delovanja oddelka, ne organizacijsko ne izvedbeno«. Sicer pa se zdi, da še ni povsem jasno, kaj se bo v resnici izcimilo iz zamisli, ki je ostala pri sprejetju akta o ustanovitvi in imenovanju prim. Borisa Jančarja za direktorja, ki naj bi pod nadzorom ustanoviteljev izvedel priprave za začetek dela zavoda. Prim. Jančar, ki je tudi član glavnega odbora sindikata Fides, včeraj ni hotel dajati izjav.

Zakaj zasebna onkologija

Pogovor z nekaterimi ustanovitelji je pokazal, da vidijo bistveni pomen načrtovanih sprememb predvsem v iskanju organizacijskopravnih možnosti za opravljanje dodatnega dela zunaj rednega delovnega časa. Doslej na OI sklepanje tovrstnih pogodb ni bilo mogoče, pravijo. Vprašanje anonimnega pošiljatelja dokumentacije, ali ustanovitev zasebnega zavoda »pomeni tudi privatizacijo onkološke dejavnosti v Sloveniji, plačevanje storitev in slabšo dostopnost do zdravljenja raka«, pa je po mnenju ustanoviteljev »neumnost«. Kaj več o tem pa bo mogoče razbrati iz pojasnil predstojnika oddelka, ki jih zahteva vodstvo inštituta.

Od kod bo denar

Zasebni zdravstveni zavod, ki je po določbah akta o ustanovitvi neprofitni zavod, bi pokrival zdravstveno dejavnost na vseh ravneh, od osnovne do terciarne, skupaj z raziskovalno dejavnostjo. Potegoval naj bi se za denar za programe, ki jih krijejo bodisi zavod za zdravstveno zavarovanje v okviru mreže javnega zdravstva in državni proračun bodisi pacienti kot samoplačniki; pri kritju izobraževalne in raziskovalne dejavnosti pa ustanovitelji računajo na državni proračun, a tudi na tuje naložbe, sponzorska sredstva, donacije in volila.

Iz torkovega tiskanega Dela