Vogršček bo občinski, a za uporabnike dražji

Ajdovščina – Država bo namakalni sistem Vogršček prenesla na občine in zagotovila svoj in evropski denar za celovito obnovo, ki zamuja za že skoraj desetletje. Severnoprimorski župani bodo do konca marca odločali še o prihodnosti biljenskih gričev, medtem ko je morebitna trasa novega plinovoda v načrtih še vedno zarisana čez najboljše kmetijske površine pri Vogrskem in v Volčji Dragi.

Svet severnoprimorske regije je tokrat gostil ministra za kmetijstvo Dejana Židana in direktorico Sklada kmetijskih zemljišč Ireno Šinko, da bi našli skupna stališča za tri pomembne projekte v spodnji Vipavski dolini. Vodno zajetje Vogršček je sicer na dnevnih redih podobnih srečanj že vse od leta 2008, ko je država napovedala celovito sanacijo namakalnega sistema po dvajsetih letih delovanja, vendar še včeraj odgovorni niso znali povedati, kdaj bi se obnova vendarle lahko začela.

Minister pa je kljub temu napovedal pomembne spremembe v lastništvu Vogrščka, ki je zdaj v rokah ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstva za okolje, upravlja pa ga sklad kmetijskih zemljišč. S črpališči vred bi ga država namreč prenesla na občine: »Da bi lokalnim skupnostim nato omogočili razpis, s katerim bi z državnim in evropskim denarjem v celoti financirali obnovo celotnega sistema. Vir za sanacijo je zagotovljen,« trdi Židan.

Dodal je, da bodo kmetje imeli vodo, vendar si z njo ne bodo mogli pomagati, če se bo ponovila kriza zaradi fekalnega onesnaženja kot posledice premalo čistilnih naprav na tamkajšnjem območju. Pristojni bodo zato uvedli stalni monitoring vode. Vzorce bodo preverjali vsak teden in o tem redno poročali občinam. Židan poudarja, da bo po obnovi uporaba sistema dražja od sedanjih 65 evrov za hektar zemlje. »Poleg tekočih stroškov bo treba všteti še amortizacijo, zato je nemogoče, da bi voda stala 65 evrov,« je priznal. Prenos zajetja na občine je bila zamisel župana občine Šempeter-Vrtojba Milana Turka, ki upa, da bo namakalni sistem deloval. Po njegovem mnenju bi lokalne skupnosti lahko ustanovile skupno gospodarsko javno službo, a je tudi on poudaril, da nimajo denarja za vzdrževanje.

Dolgoročna rešitev za razvoj na območju biljenskih gričev

Svet regije si je določil dva meseca, da najde dolgoročno rešitev za razvoj na območju biljenskih gričev. Židan se zavzema za ohranitev vinogradov in teras z maksimalno proizvodnjo grozdja za vino. »Mogočih rešitev je več, vendar tokrat ne bodo odločali v Ljubljani, ampak smo roko ponudili občinam, ki so sprejele možnost, da se z našimi strokovnimi službami odločijo, kako v prihodnje,« je dejal. Zdaj vinograde upravlja omenjeni sklad, ki jih je 50 hektarov oddal v obdelavo, sam pa vzdržuje 60 hektarov prek javnih naročil, pojasnjuje Irena Šinko, ki omenja tudi krčenje vinogradov in oddajo površin glede na to, da so nekatere trte amortizirane. »Pomembno je, da na gričih ostanejo trajni vinogradi, turizem pa naj bo podrejena dejavnost za promocijo vin in kmetijske dejavnosti. Na to, kdo bo najemnik ali zakupnik, občine ne bomo mogle vplivati,« navaja Turk. Odločitev bodo razkrili 24. marca.

Minister podpira načrtovani plinovod, kmetje proti

Minister Židan je potrdil, da se ministrstvo za kmetijstvo strinja s predvideno traso novega plinovoda, ki jo je določilo ministrstvo za infrastrukturo. »Plinovod bo tako vkopan, da ne bo vplival na kmetijsko proizvodnjo, in kjerkoli bo poseg, se bo zemljišče povrnilo v prvotno stanje. Toda upoštevali bomo strokovna mnenja in mnenja regije,« pravi minister, ki pa je očitno preslišal dosedanje proteste kmetov in predloge lokalnih skupnosti, ki bi raje videli, da bi bil plinovod speljan ob hitri cesti. »Pozvali smo, naj se trasa ponovno prouči. Verjetno bi bilo dražje preložiti plinovod ob avtocesto, toda tega nam ni predstavil nihče. Verjamem, da gre zgolj za finančno odločitev,« je menil župan občine Renče-Vogrsko Aleš Bucik.