Tiskane izdaje
Ljubljana – Potem ko je Sindikat vojakov Slovenije (SVS) lani pravnomočno dobil pravdo proti državi zaradi neizplačevanja plačnih nesorazmerij, so se letos za enega od približno 3000 vojakov, upravičenih do izplačila tretje četrtine plačnih nesorazmerij, do denarja odločili priti z rubežem. Bili so uspešni.
Potem ko je rubežnik Boris Letnar od vlade konec prejšnjega meseca uspešno zarubil osebni avtomobil znamke Renault Clio (sicer star šestnajst let), je predvčerajšnjim na Gregorčičevi zaman poskušal izterjati preostanek dolga. Po nekajurnem čakanju v preddverju vladne stavbe mu je državna pravobranilka, tako pravi Letnar, povedala, da se bosta z upnikom poskušala pobotati brez rubeža.
Odvetnik SVS Klemen Vogrinec se je s predlogom po naših informacijah strinjal, vendar je od vlade zahteval, naj mu do včeraj pošljejo potrdilo, da so preostali znesek, gre za več sto evrov, nakazali na tekoči račun sindikata. A potrdila včeraj še ni prejel, zato v imenu zaupnika vojaškega sindikata, ki mu je država dolgovala 10.500 evrov, rubež nadaljuje.
»Gre za rubež premičnih zadev, kot so avtomobili, stoli, računalniki, omare. Vse to na podlagi pravnomočne sodbe za plačilo dolga iz nesorazmerij. In to, kar smo uspešno zarubili, je zgolj terjatev za enega vojaka. Kje je pa še preostalih 3000?« se sprašuje predsednik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak. Dodaja, da pravna država »včasih pa vendarle, očitno, deluje«.
Potem ko je lani delovno in socialno sodišče ugodilo tožbi Sindikata vojakov Slovenije (SVS), ki je državo tožil zaradi neizplačevanja plačnih nesorazmerij in je vladi naložilo, da mora nesorazmerja izplačati v 15 dneh – znesek izplačil za celotni javni sektor je znašal vrtoglavih 190 milijonov evrov, za vojake pa okrog 75 milijonov evrov – se je vlada (neuspešno) pritožila. Ko je izgubila še z zahtevo po reviziji postopka, je nekdanji minister za notranje zadeve Gregor Virant po kopici sestankov s sindikalno pogajalsko skupino, ki je od njega zahtevala spoštovanje sodbe oziroma takojšnje izplačilo dolga iz nesorazmerij, v zakon za odpravo plačnih nesorazmerij zapisal možnost plačila v dveh obrokih. Gregor Virant je pojasnil, da po njegovih informacijah sodišča upoštevajo zakon, ki je določil obročno odplačevanje.
Po oceni SVS je bil povprečni vojak v obdobju od 1. okrobra 2010 do 31. maja 2012, ko država ni izplačevala plačnih nesorazmerij, prikrajšan za znesek od 1200 do 2000 evrov. Po mnenju sodišča je bilo to, da država ni izplačala tretje četrtine plačnih nesorazmerij vojakom, neupravičeno, država pa je s tem po mnenju sodišča kršila 50. člen kolektivne pogodbe za javni sektor. S tožbo zaradi neizplačanih nesorazmerij je na delovnem in socialnem sodišču uspelo že sindikatu državnih organov, uspelo pa je tudi policijskemu sindikatu.
