Vojna zaradi gnojevke iz bioplinarne

Ilirska Bistrica – Gnojenje s tako imenovano gnojevko, produktom bioplinarne Biofuture v Ilirski Bistrici, še bolj pa praznjenje cistern s tovrstnim tovorom prosto v naravi je na postojnskem, pivškem in ilirskobistriškem območju zanetilo vojno med kmeti, prevozniki cistern in zaskrbljenimi nad tem početjem.

Ker ukrepov pristojnih služb in pojasnil o škodljivosti ni, so se zaskrbljeni občani sami lotili zasledovanja, štetja in fotografiranja cistern. Del javnosti v omenjenih občinah postaja vse bolj nestrpen do kmetov, ki od pomladi polja gnojijo s tekočino, ki je produkt presnove organskih odpadkov v bioplinarni. Najbolj znan je primer ekološke kmetije Žgajnar iz Studenca pri Postojni, ki tekočino iz bioplinarne uporablja za gnojenje večjih površin. Spomladi je v bližini prišlo do še vedno nepojasnjenega pomora rakov, poleti so v mleku s kmetije odkrili škodljivo bakterijo. Samo na Žgajnarjevo posestvo naj bi v treh mesecih prepeljali približno 100 cistern gnojila. Število kmetij, ki uporabljajo ta novi, brezplačni produkt iz poldrugo leto delujoče bioplinarne, pa narašča.

Gnojevko praznijo 
tudi ponoči

Nekateri, ki bi radi ostali anonimni, trdijo, da gnojevko prevažajo ne samo čez dan, pač pa tudi ponoči, skrbi pa jih zlasti praznenje cistern ali izlitja ob poteh in cestah, praviloma na kraškem terenu, kjer je lahko ogrožena podtalnica. Pred zadnjimi prazniki je ob cesti Prestranek–Orehek zdaj že znani prevoznik gnojevko iz cisterne izlil na travnik, očividci pa poročajo še o izdatnem gnojenju ali izlitjih pri Trnju na Pivškem, Sajevčah pri Hruševju, pri Koritnicah na Ilirskobistriškem in drugje.

Dokaz za takšno početje so fotografije očividcev. Društvo Alpe Adria Green (AAG) je po obvestilih iz Ilirske Bistrice o izlitju smrdljive tekočine v Globovniku, do katerega je prišlo pri prečrpavanju iz večje v manjšo cisterno, pa o razpršitvi gnojila po površinah v Dobropolju ob potoku, ki se izliva v Reko, na okrožno državno tožilstvo podalo kazensko ovadbo proti neznanim storilcem. Po obvestilu o izlitju gnojevke v Globovniku je po navedbah AAG okoljska inšpektorica kar v telefonskem pogovoru s policistom »ugotovila«, da gre za neškodljivo gnojevko, vzorec tekočine je nato v prisotnosti ilirskobistriškega župana Emila Rojca in na lastno pobudo odvzel sanitarni mikrobiolog Gorazd Pretnar z ZZV Koper.

Podatkov o škodljivosti razlitih snovi še ni

Kljub razsežnosti problema še nihče ni povedal, ali je tekočina, gnojilo iz bioplinarne, škodljiva. Kmetijska inšpekcija je na vprašanja Dela odgovorila le, da še ni rezultatov analiz vzorca, okoljska inšpekcija še molči, s policije so pojasnili, da so od 2. do 8. novembra prejeli sedem prijav zaradi prečrpavanja gnojevke. Kot smo lahko ugotovili sami, ne inkšpekcija ne policija nista izdala še nobene odločbe proti ravnanju z gnojevko, ki bi bilo v nasprotju s kmetijskimi in okoljskimi uredbami.

V bioplinarni trdijo, 
da to ni gnojevka

Nad dogajanjem so ogorčeni tudi vodilni v bioplinarni, ki je postala neuradni glavni krivec. »To sploh ni gnojevka,« je za Delo povedal direktor Biofuture Igor Zmazek. »To je voda z 2,5 odstotka suhe snovi. Je presnovni produkt najvišjega kakovostnega razreda in v primerjavi z umetnimi gnojili ali gnojevko s kmetij neprimerno boljši oziroma varen. Držimo se vseh uredb, veterinarski in okoljski inšpektorji si pri nas podajajo kljuko. Predelujemo ostanke iz kuhinj, hrano s pretečenim rokom, odpadke iz živilske industrije, ne pa kadavrov ali muljev iz čistilnih naprav, kar nekateri govorijo v javnosti. Zaradi nenehnega lansiranja laži in natolcevanj ne moremo normalno delati, povzročena nam je tudi velika gospodarska škoda. Smo del sistema ravnanja z odpadki v državi. Ali je bilo prej, ko so ti odpadki končali na deponijah, bolje?« je povedal Zmazek.

V bioplinarni pripravljajo vlogo za pridobitev ekološkega certifikata, čeprav bi presnovni ostanek iz bioplinarne, kot so nam pojasnili na mariborskem inštitutu za kontrolo in certificiranje v kmetijstvu, že zdaj lahko uporabljali na ekoloških kmetijah, če blato vsebuje dopustne količine določenih snovi.

Nov odpadek, ki še ni opredeljen

Gorazd Pretnar z ZZV Koper je prepričan, da imamo v slovenskem prostoru nov odpadek, za katerega minister za okolje in prostor ni poskrbel. Po njegovem bi morali biti pobudniki ureditve tega področja okoljska inšpekcija, predvsem pa ministrstvi za gospodarstvo in za okolje. Ali postopek toplotne obdelave odpadkov, ki poteka pri 70 stopinjah Celzija, ter raztros takšne snovi po travi, ki gre v prehranjevalno verigo, ali ko se posuši, s prahom v zrak, ne ogroža zdravja ljudi? To bi rad vedel in to bomo ugotovili,« je pojasnil Gorazd Pretnar, ki opozarja tudi na grožnje s silo, ki jih je bil deležen ob obisku območja.