Vojna zaradi občinskih njiv na robu Celja

Celje – Občina hoče prodati zemljišči v Medlogu s površino 13.000 kvadratnih metrov. Čeprav v občinskem prostorskem načrtu ni predvidena sprememba njune namembnosti v stavbno zemljišče, bo mogoče pozneje za spremembo zaprositi. Komu se bo bolj splačala prodaja – občini ali kupcu?

Njivi na primestni strani ceste, ki Medlog povezuje z avtocesto, sta kmetijski zemljišči prve kategorije in ju bo zajel tudi prostorski načrt, ki ga v Celju pripravljajo že od leta 2008. Sprememba namembnosti v njem sicer ni predvidena, a na območje vzhodno od Celja se bo mesto po znanih načrtih skoraj zanesljivo prej ali slej razširilo.

Roman Kramer (SLS), vodja občinskega oddelka za okolje, prostor in komunalo, je mestnim svetnikom prejšnji teden zagotavljal, da namembnosti zaradi bližine letališča Levec ne bo mogoče spreminjati, toda katastrske karte kažejo, da njivi ležita precej iz osi pristajalnega območja letališča, kar Kramerjeve trditve postavlja v nekoliko drugačno luč.

Po njegovem prerekanju s svetnikom Jožetom Zimškom (Desus) na mestnem svetu je župan Bojan Šrot (SLS) predlog razširitve načrta prodaje nepremičnin z omenjenima njivama umaknil z dnevnega reda z obrazložitvijo, da bodo zadevo še malo proučili.

V čigavem interesu 
je prodaja?

Posel z njivama je Zimšku postal sumljiv že na seji odbora za okolje in prostor ter komunalno gospodarstvo pred sejo mestnega sveta. Poleg vodje Kramerja se je seje udeležilo kar pet uslužbencev njegovega oddelka, tako da jih je bilo več kot članov odbora.

Jože Zimšek nasprotuje prodaji, ker bi po njegovem mnenju zemljišče v prihodnosti lahko prodali po precej višji ceni. Milan Kos (Stranka Za delovna mesta), lastnik nepremičninske agencije, je zagotavljal, da je ponujena cena visoka in da višje ne gre pričakovati.

Kramer je dejal, da lastnik ne bo mogel doseči spremembe namembnosti, ker gre za vodovarstveno območje, prvo kategorijo kmetijskega zemljišča in zaradi bližine letališča. Na obrobju primestnih naselij je po njihovih zagotovilih cena približno pet evrov že visoka, realne cene pa so menda padle na raven od enega do dva evra za kvadratni meter kmetijskega zemljišča. Zanimivo je, da je občina še lani svoja polja in travnike v proračunu cenila na 50 evrov za kvadratni meter.

Zgodba o županu in bližnjih

Za občinski njivi v Medlogu je zainteresirani kupec, čigar imena nam ni uspelo izvedeti, ponudil 4,91 evra za kvadratni meter. Zakaj bi za polja ponudil dva- do trikrat višjo ceno od veljavne, če ne pričakuje spremembe namembnosti? Kljub Zimškovemu nasprotovanju je odbor sklenil, da naj mestni svet prodajo odobri. Zimšek je zato Kramerja na mestnem svetu naravnsot vprašal, v čigavem interesu vztraja pri prodaji njiv. Župan Bojan Šrot je pojasnil, da je to interes občine, nato pa je predlog umaknil z dnevnega reda. »Sprašujem se, ali v tem primer ne gre za nekakšno celjsko verzijo 'jankovićevske' zgodbe o županu in njegovih bližnjih,« je za Delo po seji izjavil Zimšek.

Občina bi po ponujeni ceni za njivi dobila približno 65.000 evrov, ob morebitni spremembi namembnosti pa bi lastnik zanju po današnjih cenah stavbnih zemljišč na obrobju Celja iztržil najmanj 1,5 milijona, lahko tudi precej več. Cena kvadratnega metra zazidljivih parcel v naseljih v bližini mesta je namreč od 110 evrov navzgor.