Vojska izgubila 20 milijonov

Zaradi manjšega proračuna v vojski se bo po naših neuradnih informacijah Ministrstvo za obrambo moralo odpovedati šestkolesnim oklepnikom, centru za opravljanje z ognjem in centru za zveze.

Objavljeno
12. maj 2009 22.49
Dejan Karba
Dejan Karba
Ljubljana - Zaradi drugega rebalansa proračuna se bo delež denarja, namenjenega za vojsko, od pričakovanega zneska za letos (170 milijonov evrov), zmanjšal za 20 milijonov evrov. Po besedah Uroša Kreka, državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo, se bodo najbolj zmanjšali projekti za investicije, nekoliko pa tudi za modernizacijo. Kot smo izvedeli neuradno, ministrstvo - podobno kot lani - za vojsko letos spet ne bo kupilo ničesar: odpovedati se bodo morali šestkolesnim oklepnikom za bataljon radiološko-biološko-kemičnega bojevanja, centru za opravljanje z ognjem in centru za zveze. Ostaja le ladja iz naslova vračanja Klirinškega dolga Rusije Sloveniji in seveda vroča pogodba o nakupu 135 patrij.

Ljubica Jelušič upa, da bo komisija mednarodnih strokovnjakov kmalu obravnavala finsko dokumentacijo o protiminski zaščiti »in pomagala k izhodu iz zagate glede standardov zaščite za naše vojake«. Kot smo že pisali, je Patria svoja vozila protiminsko in protibalistično testirala v Južni Afriki pred štirimi leti, kar po mnenju Wulfa Hessulfa, pri Patrii odgovornega za nakup slovenskih osemkolesnikov, ustreza tudi Natovim standardom. Temu Jelušičeva ne more verjeti, pravi, ker ne gre za predpisan Natov standard Stranag 4569. Hessulf zatrjuje, da so v Južni Afriki pri testiranju protiminske zaščite oklepnikov v celoti upoštevali ta standard, kar je po njegovem razvidno tudi iz uradnih dokumentov južnoafriškega sveta za znanstveno in industrijsko raziskovanje (CSIR), ki je sicer partner Natove skupine za znanstveni razvoj.

Dvajset strokovnjakov je na obrambnem ministrstvu včeraj sestankovalo do poznega popoldneva, prvi pa je prizorišče zapustil direktor Rotisa (Patriinega zastopnika in partnerja) Ivan Črnkovič. Vprašali smo ga, kdo bo v primeru ponovnih testiranj kril stroške: »Če Patria v pogovorih ne bo dala odgovorov, ki bodo strokovnjake popolnoma zadovoljili, se bo verjetno treba dogovarjati o dodatnih stroških. Če pa bomo dokazali, da smo izpolnili vse pogodbene obveze, se lahko zaradi varnosti vojakov dogovorimo, da bomo v dodatna testiranja, tudi Mors, vsi vložili nekaj denarja«. Čez dobri dve uri je prizorišče sestanka zapustil tudi Hessulf, ki je povedal le, da so se odločili, da bodo sestanek nadaljevali danes zjutraj. Nekatere pomembne dogovore so po Hessulfovih besedah že dosegli, vendar jih ni želel komentirati.

Iz sredine tiskane izdaje Dela