Volilnega molka ni več, to pa še ne pomeni, da je vse dovoljeno

Vrhovno sodišče, ki mu je predsedoval Marko Šorli, članici senata pa sta bili Vesna Žalik in Kristina Ožbolt, je nedavno ustavilo postopek zoper Saša Pelka, ki je sicer ta teden postal podžupan Maribora. Kot mestni svetnik je pred dvema letoma na dan volilnega molka pred oktobrskimi lokalnimi volitvami na facebook profilu objavil pisanje »Odličen intervju! Vabljeni k branju!« in pod tem pisanjem objavil intervju z naslovom »Kanglerjanstvo mesta ne potrebuje. Potrebuje njivo.« Pogovor je bil sicer objavljen v tedniku Mladina.

Tožilstvo prepričalo sodišče

Inšpektorat notranjega ministrstva je zaradi kršitve zakona o volitvah v državni zbor in zakona o lokalnih volitvah) Pelka zaradi kršenja volilnega molka kaznoval s 125 evri globe. Mariborsko okrajno sodišče je kazen potrdilo in še nekoliko zvišalo kazen, »saj je Pelko na spletnem mestu, ki je dostopno vsem, jasno podprl kandidata Fištravca in diskreditiral druge kandidate na župana Maribora.« Vrhovno sodišče je postopek zoper Pelka ustavilo. Vrhovni državni tožilec Zvonko Fišer je namreč na pobudo treh pravnikov (Matej Avbelj, Jurij Toplak in Andraž Teršek) vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in z njo uspel.

Golo prepisovanje ne zadošča

Vrhovno sodišče je svojo odločitev utemeljilo s tem, da prekrškovni organ (torej inšpektorat notranjega ministrstva) v izreku o storjenem prekršku, ni konkretiziral, iz katerih konkretnih okoliščin je sklepal, da je pri Pelkovem zapisu šlo za javni oziroma politični propagandni zapis. Samo to, da je inšpektorat prepisal golo zakonsko besedilo, ne zadošča »standardu konkretizacije prekrška.« Za volilno kampanjo je konstitutivnega pomena, da gre za vplivanje ali poskus vplivanja na določen krog ljudi, pojem propagande vključuje tudi načrtno oziroma sistematično ravnanje.

Nesmiselna ureditev

V Društvu novinarjev Slovenije, kjer so s sodbo vrhovnega sodišča seznanjeni posredno in podrobnosti še ne poznajo, podpirajo in pozdravljajo vsakršno širjenja svobode govora in delovanja medijev, saj se jim sedanja ureditev ni zdela le omejujoča za izražanje mnenj in stališč ter delovanje medijev, ampak tudi nesmiselna. Svoje bo sicer pokazala implementacija. Spolzek teren je lahko le meja med politično propagando, ki torej ostaja nedovoljena, in medijskimi objavami, kar pa lahko načne tudi že vprašanje potencialnih zlorab medijev v agitacijske namene.

Dan miru naj ostane

Nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič pozdravlja odločitev vrhovnega sodišča, saj je to odločilo na način, ki je blizu odločanju ustavnih sodnikov, kar je za redno sodstvo pohvalno. »Pritrjujem Juriju Toplaku, da volilnega molka ni več. Ostaja pa prepoved volilne kampanje in volilne propagande 24 ur pred volitvami. Prav pa imajo tudi v Društvu novinarjev Slovenije, kjer pravijo, da so možne zlorabe, prikrito propagiranje kandidatov. Politične stranke in njihovi volilni štabi so iznajdljivi, pri nas in v tujini, na primer tako da prek izvajanja navideznih anket propagirajo svoje kandidate in prek esemesov, ki so napisani kot posamični, zasipavajo vse volivce. Presoja o tem, kdaj gre za svobodo izražanja in kdaj za njeno zlorabo, tudi v prihodnje ne bo lahka. Osnovna ideja prepovedi volilne propagande dan pred volitvami, sicer ni slaba: nameniti volivcem dan miru, da razmislijo o tem, za koga bodo glasovali.«

Meje razumevanja

Sodba vrhovnega sodišča lahko skriva tudi pasti, še posebej zato, ker jo bodo nekateri razlagali zgolj tako, kot jim najbolj ustreza, čeprav še zdaleč ne daje vseh odgovorov, ki so povezane z dilemami o propagandnih volilnih zapisih. Sodba ne »pokriva« vseh situacij, še posebej v času moči družbenih omrežij in skromne politične kulture. Iz nje je za zdaj sklepati, da volilne propagande ne predstavljajo posamične objave takšnih izjav v časopisih oziroma družbenih omrežjih, kot je bila v tem primeru. Ali kot opozarja dr. Slavko Gaber, poznavalec volilnih sistemov. »Obrazložitev sodbe vrhovnega sodišča je po moji presoji na robu. To sodišče je reklo, da je bilo mariborsko okrajno sodišče bilo v svoji presoji preostro. Toda s tem smo nevarno odprli vrata za marsikaj. Če vemo, kako narašča moč medijev, je treba biti še toliko bolj previden. Torej, če prek facebooka ali twiterja uničujem ugled nekoga, ki kandidira na volitvah, in to počnem na način, da se navežem na nek, lahko tudi kvazi časopis, potem smisla volilnega molka ne vidim več.«