Volitve za manjšinske nacionalne svete na Hrvaškem

Zagreb - Slovenska skupnost na Hrvaškem bo imela na današnjih volitvah priložnost izbirati sestavo svojih nacionalnih svetov in svoje predstavnike v hrvaških županijah, mestih in občinah.

Gre za druge tovrstne volitve na Hrvaškem, ki se jih bodo udeležili pripadniki 18 manjšin na Hrvaškem, ki imajo zakonsko možnost ustanavljanja lastnih manjšinskih svetov in izbire svojih predstavnikov v lokalnih skupnostih. Volišča bodo odprta od 7. do 19. ure.

Volitve potekajo po večinskem volilnem sistemu, izvoljeni kandidati bodo imeli štiriletni mandat. Vsaka lokalna izborna komisija mora objaviti rezultate najpozneje 24 ur po zaprtju volišč, je sporočila državna volilna komisija (DIP).

Glede na število predstavnikov v lokalni skupnosti ima slovenska skupnost pravico do ustanavljanja svojih svetov v Zagrebu ter v zagrebški, primorsko-goranski, varaždinski, medjimurski, istrski in splitsko-dalmatinski županiji, pa tudi v občini Matulji in še petih mestih - Opatiji, Reki, Splitu, Pulju in Umagu. Slovenci na Hrvaškem imajo pravico do svojih nacionalnih predstavnikov v devetih županijah, dveh občinah in osmih mestih.

Največ Slovencev v Zagrebu

Po podatkih Zveze slovenskih društev na Hrvaškem je v tej državi približno 13.700 oseb, ki se opredeljujejo za pripadnike slovenske narodne manjšine. Največ Slovencev živi v Zagrebu, okoli 3500. Zakon o pravicah nacionalnih manjšin določa, da lahko manjšine ustanovijo svoje svete v županijah, če na tem območju živi najmanj 500 pripadnikov manjšine, v mestih je potrebno vsaj 200 pripadnikov nacionalne manjšine, v občinah pa najmanj 1,5 odstotka prebivalstva.

Po ponovljenih prvih manjšinskih volitvah na Hrvaškem leta 2004 so imeli Slovenci devet svetov in šest predstavnikov. "Prve volitve so bile sicer leta 2003, ampak so jih ponovili naslednje leto, ker se je pokazalo, da niso bile kakovostno pripravljene," je dejal predsednik slovenskega sveta v Zagrebu Darko Šonc.

Dodal je, da je najbolje zaživel ravno zagrebški svet, ker imajo lokalne oblasti "dovolj posluha za manjšine". Kot najmanj uspešen primer je izpostavil šibensko-kninsko županijo, v kateri lokalne oblasti niso zagotovile niti pogojev za delo izvoljenega slovenskega predstavnika.

Volilna udeležba na manjšinskih volitvah leta 2003 je bila nižja od 10 odstotkov. Kot so pokazale analize, je bila slaba udeležba posledica nezainteresiranosti pripadnikov manjšin za tovrstne volitve ter dejstva, da se marsikateri pripadniki manjšin niso želeli izpostavljati kot pripadniki manjšine.

Slovenska manjšina na Hrvaškem bo imela pravico voliti svoje kandidate tudi na hrvaških parlamentarnih volitvah, ki so napovedane za november, in sicer v skupini z albansko, bošnjaško, črnogorsko in makedonsko manjšino na Hrvaškem, ki skupaj volijo enega poslanca. Zaradi številnosti omenjenih manjšin in zveste opredeljenosti volivcev za svoje nacionalne kandidate je skorajda nemogoče, da bi to poslansko mesto zasedel pripadnik slovenske skupnosti na Hrvaškem, je še ocenil Šonc.