Volk sit, koza cela?

O tem, ali naj bo Evropski muzej krasa na območju Rakovega Škocjana, so konec minulega tedna razpravljali tudi občinski svetniki občine Cerknica, kamor spada Rakov Škocjan.

Objavljeno
01. april 2007 08.00
Cerknica - O tem, ali naj bo Evropski muzej krasa na območju Rakovega Škocjana, so konec minulega tedna razpravljali tudi občinski svetniki občine Cerknica, kamor spada Rakov Škocjan.

Odločili so se, da bodo lačnega volka nahranili in kozo pustili pri življenju: sprejeli so sklep, da gradnjo muzeja sicer podpirajo, a zunaj z odlokom zavarovanega območja Rakov Škocjan.

Kaj bi bila najboljša rešitev?

Če želijo snovalci muzeja zadostiti temu pogoju, morajo muzejsko stavbo premakniti vsaj za nekaj metrov. Ali jim takšen zasuk še vedno ustreza, za zdaj ne vedo niti sami.

Snovalci muzeja že nekaj časa vztrajajo, da je po nesojenem Planinskem polju najboljša rešitev za postavitev evropskega muzeja krasa nad Farovko na območju Rakovega Škocjana. Cerkniška oblast je muzeju resda izrekla »da«, a kakor se zaveda tudi predlagatelj omejitve, cerkniški občinski svetnik in direktor Notranjskega regijskega parka Valentin Schein, ni gotovo, ali bo njena delna podpora za snovalce muzeja sprejemljiva ali ne.

Po zdajšnjih načrtih je stavba muzeja zunaj, njen balkon pa na zavarovanem območju Rakov Škocjan; prav tako so učne poti in parkirišča deloma znotraj in deloma zunaj zavarovanega območja.

Če bi stavbo premaknili za nekaj deset metrov stran, lokacija verjetno ne bi bila več primerna, ker bi denimo izgubili pogled na Veliki naravni most. Tega se zaveda tudi Urban Švegl, asistent vodje projekta prof. dr. Tomáša Valene: »Prilagoditev je seveda mogoča, ne vemo pa, ali gre za deset, petdeset ali dvesto metrov – in če bomo prišli v prostor, ki ni več atraktiven, potem je postavitev takšne stavbe sama sebi namen in ni več upravičena

Akademik dr. Andrej Kranjc, član iniciativnega odbora, je dejal, da je presenečen nad odgovornostjo in zavednostjo občinskega sveta glede varstva narave. »Muzej podpiram, ker vidim v takšni organizaciji prav varstvo narave, drugače sam gotovo ne bi sodeloval v tem projektu,« je dejal Kranjc, Švegl pa je dodal: »V Rakovem Škocjanu je zdaj problem, ker ni nadzora. Vanj lahko pride kdor koli in kakor koli in dela, kar se mu zdi. Če pa bi vzpostavili neko institucijo, uredili učne poti, parkirišča in službo varnostnikov ter vodnikov, bi zagotovo poskrbeli za varovanje narave

Več preberite v Nedelu!