Vozili bi se z vlaki, železnice jih nimajo

Celje – Mestno središče bi lahko razbremenili avtomobilskega prometa tudi z večjim številom vlakov med Celjem in Žalcem. Uvedbo dodatnih je že lansko pomlad predlagal mestni svetnik Damir Ivančič, a zgodilo se ni nič. Na Slovenskih železnicah (SŽ) pravijo, da imajo za to premalo vlakov, 25 novih, ki jih kupujejo, pa bo predvidoma začelo voziti čez eno leto. Prav tako še ni kmalu pričakovati novih postajališč, trenutno jih urejajo v Ljubljani.

»Osnovni cilj je, da zmanjšamo pritisk na cestni promet, ki je preobsežen in obremenjuje z izpusti. Zmanjšanje cestnega prometa ni samo cilj celjske prometne strategije, ampak vsesplošne evropske in svetovne perspektive. Drugi je čim večja uporaba javnega potniškega prometa. Železniški prevoz je ekološka in najcenejša prometna strategija, ki je danes možna. A pred tem je treba, in to ne samo med Celjem in Žalcem, urediti novo železniško infrastrukturo,« je svojo pobudo povzel Ivančič. Na progi Celje–Žalec zdaj ob delavnikih vozi deset vlakov v vsako smer, ob koncu tedna osem. Vozovnica v eno smer stane 1,28 evra, ob koncu tedna za povratne veljajo dodatni popusti.

Po podatkih celjske celostne prometne strategije, ki so jo sprejeli na isti dan, ko je Ivančič podal svojo pobudo, cestni obroč okoli Celja na dan prevozi več kot 100.000 vozil, »kar je primerljivo z Ljubljano, ki je po površini in številu prebivalcev več kot sedemkrat večje mesto«. V Celje se je leta 2015 v službo pripeljalo 16.400 ljudi, od tega se jih je več kot 1500 vsak dan vozilo iz Žalca, 7500 Celjanov pa se je vsak dan vozilo na delo drugam, od tega 1000 v Žalec.

Celjski mestni svetnik Damir Ivančič je dal pobudo za povečanje števila vlakov na relaciji Celje-Žalec. Foto: osebni arhiv

Žalec se s pobudo strinja in bi jo še razširil, predvsem proti Velenju, v Celju pa še čakajo na uradni odgovor Slovenskih železnic, kjer je namestnik direktorja za SŽ – Potniški promet prav celjski svetnik in županov pooblaščenec Miloš Rovšnik. Ta je dejal, da pobuda ni nič novega: »To si želimo vsi. Ampak vlakov je toliko, kolikor jih je. V konicah vozijo vsi in v tem trenutku števila prevozov na relaciji Celje–Žalec ne moremo povečati.«

Rovšnik je dodal, da je veliko prinesla že enotna vozovnica, ki jo od lanskega šolskega leta lahko ali na vlaku ali na avtobusu uporabljajo mladi: »Na tem območju se z avtobusnim prevoznikom Izletnik dogovarjamo, da bi vozne rede prilagodili predvsem v smeri Žalca in Rogaške Slatine, da se ne bi prekrivali. To seveda dolgoročno ne pomeni, da števila vlakov ne bomo povečali. Cilj na ravni celotne Slovenije je, da bi uredili enotno vozovnico tudi za odrasle. Razmišljali smo, da bi jo poskusno začeli uvajati prav na savinjski progi.«

Predpogoj: infrastruktura

Leta 2016 so SŽ prepeljale dobrih 14 milijonov potnikov. Skoraj polovica je bilo mladih, od tega večina z abonentskimi vozovnicami, dobra četrtina odraslih, nekaj več kot desetino pa je bilo železničarjev. Do leta 2025 na SŽ načrtujejo, da bi prepeljali okoli 20 milijonov potnikov na leto, privabiti pa jih nameravajo s številnimi novostmi: »Na vlakih in postajah bo mogoče brezplačno dostopati do spleta, vozovnice bo mogoče rezervirati in kupiti po spletu, največja novost pa bodo novi vlaki, ki bodo začeli voziti predvidoma leta 2019.« Razpis za 25 potniških vlakov z možnostjo za nakup dodatnih 25 so objavili lani, v državnem proračunu je za nakup letos namenjenih pet milijonov evrov.

Ministrstvo za infrastrukturo potovanje z vlaki podpira s petnajstletno pogodbo o izvajanju obvezne gospodarske javne službe, ki jo izvaja SŽ – Potniški promet. Lani in letos država za sofinanciranje prevozov namenja 50 milijonov evrov, tudi na ministrstvu Petra Gašperšiča pa pravijo, da je največja ovira za večje število železniških prevozov močno obremenjena infrastruktura: »Takšen primer je enotirna proga Divača–Koper, kjer je izredno gost tovorni promet in je umestitev dodatnih potniških povezav praktično nemogoča.«

Postajališča najprej v Ljubljani

Za spodbujanje železniških potniških prevozov ministrstvo z lokalnimi skupnostmi gradi nova postajališča, urejajo parkirišča za osebna vozila ob postajah po načelu »park and ride« (P + R, parkiraj in se pelji). Konec decembra je tako ministrstvo objavilo razpis za sofinanciranje naložb v vozlišča P + R, ki je namenjen občinam za nakup zemljišč, gradnjo nepremičnin, vzdrževalna dela, stroške informiranja in komuniciranja. Vreden je dobrih pet milijonov evrov, evropska kohezija pa bo prispevala okoli 4,3 milijona evrov. S tem bodo na urbanih območjih zgradili novih šest vozlišč P + R.

Ministrstvo z lokalnimi skupnostmi nova uvaja »na območju večjih urbanih regij, v Ljubljani, Mariboru, v njuni okolici in tudi širše«. Na SŽ pravijo, da bodo potniki novi postajališči v Ljubljani, Dolgi most in Lavrica, začeli uporabljati že letos. Ivančičeva pobuda, da bi na relaciji Celje–Žalec dobili novo postajališče v Levcu, je tudi ostala samo pobuda. Rovšnik je dejal, da je tu ključno sodelovanje lokalnih skupnosti pri prepričevanju ministrstva, ki je lastnik železniške infrastrukture. Tu pa si je celjska občina umila roke: »Dodatna železniška postaja v Levcu je v domeni občine Žalec, s katero smo že vzpostavili stik.«

V Žalcu pa so povedali, da s celjske občine niso dobili nobenega predloga ali pobude, le informacijo o pobudi celjskega svetnika. Žalski župan Janko Kos je dejal, da pobudo resno obravnava, da pa bi moralo Celje tudi opraviti svoje: »Naj se ne izgovarjajo na Levec, ki sploh ni bistven. Naj v Celju prevzamejo vodilno vlogo, saj je ključna prednost tega prav v tem, da bi bilo Celje manj obremenjeno z vozili. Sem pa prepričan, da bi bile za širši projekt zainteresirane tudi druge občine, recimo Polzela za povečanje prevozov proti Velenju. Tudi za nas bi bilo ključno povečanje obsega prevozov na relaciji Šempeter–Celje, morda tudi z novimi postajališči.«