»Na drugi strani je ubralo zelo ozko tolmačenje svoje pristojnosti,« je povedal v izjavi za slovenske dopisnike v Bruslju. Po njegovem mnenju bi se sodišče lahko odločilo, da je pristojno za odločanje o kršitvah evropskega prava v tej izjavi
V razliki med dikcijo sporočila za javnost in besedilu sami sodbe ne vidi težav. V izjavi da je sodišče opisalo kontekst, v katerem je sodbo sprejelo. Tako je omenilo arbitražno razsodbo, ki jo je treba izvršiti. »V sodbi je jezik drugačen, saj se nanaša zgolj na tožbeni zahtevek – kršitve prava EU,« je povedal Lenarčič.
Slovenija ni spraševala sodišča glede veljavnosti arbitražne razsodbe, ki je mednarodnopravno dejstvo, veljavna in zavezujoča, je pojasnil.
Kot rešitev je ponudilo vabilo državama, da lahko uporabita 273. člen Pogodbe o delovanju EU, po katerem državi lahko sporazumno predložita svoj spor sodišču. V Lenarčičevih očeh je vprašanje lahko preprosto: »Ali arbitražna razsodba zavezuje obe strani?« Ker Hrvaška temu oporeka, naj bi Sodišče EU povedalo, kako vidi stanje.
Po 273. členu pogodbe o delovanju EU je sodišče pristojno v vseh sporih med državami članicami, ki se nanašajo na predmet pogodb, če mu je bil spor predložen v skladu s posebnim sporazumom med strankami.
Bruselj vztraja pri arbitraži
Govorec evropske komisije Christian Wigand nam je sporočil: »Naše stališče se ni spremenilo. Stranki sporazuma morata narediti potrebne korake za izvršitev arbitražne razsodbe.« To naj bi naredili v duhu lojalnega sodelovanja in ob polnem spoštovanju mednarodnega prava. Naše vprašanje je bilo, ali evropska komisija vztraja pri stališču iz 4. julija 2017, da od Slovenije in Hrvaške pričakuje izvršitev arbitražne razsodbe.
Govorec evropske komisije Christian Wigand nam je sporočil: »Naše stališče se ni spremenilo. Stranki sporazuma morata narediti potrebne korake za izvršitev arbitražne razsodbe.« To naj bi naredili v duhu lojalnega sodelovanja in ob polnem spoštovanju mednarodnega prava. Naše vprašanje je bilo, ali evropska komisija vztraja pri stališču iz 4. julija 2017, da od Slovenije in Hrvaške pričakuje izvršitev arbitražne razsodbe.
Predstavnik zunanjega ministrstva Marko Vrevc je sicer v petek po objavi sodbe v Strasbourgu izrazil nenaklonjenost ponujeni poti po 273. členu. To je pripisal strokovni želji predsednika sodišča Koena Lenaertsa, da dobi v obravnavo tak primer.
Sicer sta se za uporabo tega člena že odločili Avstrija in Nemčiji v zadevi, povezani z izogibanjem dvojnemu obdavčevanju.
Člen 273 je bil po Lenarčičevem mnenju vedno dobra možnost; potrebujemo soglasje obeh strani. »Težko si predstavljam, da bi bila možna kakšna druga pot do rešitve tega spora razen poti, v kateri bi odločal kdo tretji,« je povedal, komisar Lenarčič.
Glede vloge nove evropske komisije v tej zadevi je povedal, da je prejšnja v času predsednika Jean-Clauda Junckerja jasno povedala, da je razsodbo treba izvršiti. »To ostane,« je prepričan Lenarčič.
Opozoril je tudi na možne negativne posledice petkove odločitve, saj se lahko pojavijo primeri, ko sodišče ne bo želelo ali moglo razsojati v zadevah, ki so kršitve prava EU, ker izvirajo iz nekega drugega pravnega področja, mednarodnega prava.