Vprašanja vladajočih

Na načelni ravni so poslanci vladajoče SDS s poplavo poslanskih vprašanj vladi glede delovanja Banke Slovenije in Nove Ljubljanske banke sicer nekoliko pomešali pojme, na kar so bili tudi javno opozorjeni.

Objavljeno
07. marec 2007 21.35
Odgovorni urednik časnika Delo Darijan Košir
Na načelni ravni so poslanci vladajoče SDS s poplavo poslanskih vprašanj vladi glede delovanja Banke Slovenije in Nove Ljubljanske banke sicer nekoliko pomešali pojme, na kar so bili tudi javno opozorjeni: poslanska vprašanja so namreč praviloma instrument opozicijskega nadzora oblasti, medtem ko komunikacija med predsednikom vlade in vladajoče stranke ter poslanci le-te ponavadi teče po drugih kanalih. A ravno ta nejasnost dokazuje, da gre v zadevi BS-NLB za veliko več kot le za temeljno »poslansko radovednost«, kot se je pred dnevi izrazil eden premierovih spraševalcev.

Vprašanja o poslovanju »podružnic« (kot se nerodno izražajo poslanci) NLB na tujem in o luknjah v poslovanju naše največje banke na jugovzhodnih trgih tako merijo na več strani: po eni strani zapirajo vprašanja o tem, ali je prav, da ni bil izvoljen dosedanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari (ker objektivna krivda za domnevno slab nadzor BS nad NLB leti nanj); enako pred petkovim glasovanjem o drugem kandidatu za guvernerja BS močno zmanjšujejo možnosti za izvolitev Gasparijevega namestnika Andreja Ranta; deloma so s tem puščice usmerjene tudi v predlagatelja guvernerskih kandidatur, torej v predsednika države Janeza Drnovška, ki je v času domnevnih nepravilnosti pri poslovanju »podružnic« NLB vodil slovensko vlado ali vsaj vplival nanjo; novo pa je dejstvo, da se odpira fronta tudi proti dosedanjemu predsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju, ki mu za napake v delovanju banke v zadnjih letih tudi »pripada« razvpita objektivna odgovornost.

V Novi Ljubljanski banki bodo letos julija tako in tako zamenjali večino članov uprave, Kramarjev položaj pa se je tam zdel varen. V kuloarjih je namreč veljalo za dejstvo, da sta predsednik države in premier v povolilnem »paktu« sklenila pustiti nekdanjega tesnega Drnovškovega sodelavca na položaju, Kramarju pa so trdno oporo dajali tudi belgijski solastniki iz KBC. Toda medtem so se dejstva spremenila: Drnovšek in Janša sta izkopala bojni sekiri, Belgijci pa so se iz strateških prelevili v portfeljske lastnike. Ta hip se sicer zdi, da so streli vladajočih poslancev proti Kramarju šibki, a tudi položaj slednjega ni več tako trden. In tudi julij je bliže, kot se morda zdi.