Tiskane izdaje
Direktorju slovenjgraške splošne bolnišnice Janezu Lavretu se ne piše dobro. Po letu in pol vodenja bolnišnice se je zapletel v ne ravno prijeten spor z ministrico za zdravje Zofijo Mazej Kukovič. Trinajst dni pred volitvami je z izredne seje sveta zavoda v javnost poslal izjavo, da v bolnišnici z več kot 750 zaposlenimi nimajo denarja za avgustovske plače. Dva dni pozneje, 10. septembra, so jih seveda izplačali, ker je zdravstvena zavarovalnica nakazala večjo akontacijo kot običajno, a vprašanj, zakaj je nastal zaplet, kar noče biti konec. Zofija Mazej Kukovič, ki je zadnje dni velikokrat na obisku v Slovenj Gradcu, kjer kandidira na listi največje vladne stranke, je namignila, da so ji vprašanja o plačah bolnišnice, o prihodnosti tega zavoda in še kaj drugega, kratko malo podtaknili. Prav zdaj, tik pred volitvami.
Ministrica je v torek proti večeru, po sestanku z vodstvom bolnišnice in z zdravniki, predstojniki oddelkov, bruhala ogenj in žveplo. Rekla je, naj ji kdo navede kakšen javni zavod, kjer niso dobili plač; in še, da za izmišljotinami, ki se širijo iz Slovenj Gradca, zagotovo kdo stoji. Z njimi da vznemirjajo volivce. In še, zakaj se z ugovori proti veljavnemu načinu financiranja bolnišnic, ki je za slovenjgraški zavod res neugoden in celo nepravičen, niso oglasili prej, saj velja že dvajset let.
Kakor je na eni strani mogoče razumeti njeno jezo, je treba dati pod drobnogled tudi argumente, s katerimi je v javnosti nastopil direktor bolnišnice. Nastop skoraj zagotovo ni mogel imeti političnega naboja, saj je Janez Lavre član koalicijske NSi, a je znan po tem, da politiko vztrajno pušča pred vhodom v bolnišnico. Janez Lavre je mlad direktor in je na neustrezno financiranje zavoda v primerjavi z drugimi opozarjal že lep čas, toda sogovornika ni našel. To vedo tako na ministrstvu kakor na zdravstveni zavarovalnici in še kje. Vse, kar je hotel doseči, je to, da bi njegova bolnišnica, na primer za operacijo slepiča, dobila prav toliko kot njej primerljiva ustanova. Nič več.
Tudi ni mogoče reči, da je v slovenjgraški bolnišnici vse v najlepšem redu ali pa da je vse narobe. Užaljena in prizadeta ministrica je odredila izredni upravni nadzor, da bo pokazal, kje nastaja izguba, kdo je zanjo kriv, koliko je krivo vodstvo itd. Sodbe o tem, ali in koliko je kdo zaslužen in koliko kriv za razmere v bolnišnici, ni smiselno izrekati vnaprej in na pamet. In ni se mogoče strinjati s tezo, da so ministrstvo, zdravstvena zavarovalnica, zdravstveni svet in še kdo, naredili vse, bolnišnica pa nič ali zelo malo.
Kakor je ministrica slabe volje, ker so v bolnišnici (po njenem mnenju) v nepravem trenutku ponovno opozorili na položaj zavoda, na nepravičen sistem plačevanja storitev, je tudi direktor Janez Lavre lahko prizadet, da mu Zofija Mazej Kukovič podtika politično ozadje nastopov. Bolj kot politično ozadje pa ima zgodba še eno, javnosti manj znano razsežnost. Ni skrivnost, da je v bolnišnici nekaj ljudi, ki vedo o direktorju Lavretu povedati veliko slabega tudi zato, da bi se sami povzpeli na položaj.
V nečem pa Zofija Mazej Kukovič zagotovo nima prav: da je nihče v predvolilnem času ne bi smel nič vprašati in na nič opozoriti. Tega si pač ne bi smela dovoliti, četudi je ministrica. Tudi ona govori in dela, kar hoče.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela!
