Vprašanje izbrisanih ostaja odprto

Ljubljana/Bruselj – Vprašanje izbrisanih ostaja odprto, je danes v Bruslju odločil odbor Evropskega parlamenta za peticije. Odbor bo namreč na slovensko vlado naslovil vprašanje, kako bo rešila problem izbrisanih. Pravni zastopnik Društva izbrisanih Matevž Krivic je nad takšnim odzivom sicer "izredno ugodno presenečen", hkrati pa poudarja, da bi bilo skrajno naivno kar koli pričakovati od EU, češ da je to "klub sebičnih ekonomskih interesov držav članic, človekove pravice pa so samo lep okrasek na tej fasadi".

Obletnica izbrisa

Na današnji dan pred petnajstimi leti in le slabo leto po osamosvojitvi naj bi Slovenija iz registra stalnih prebivalcev izbrisala 18.304 oseb. Državni zbor kljub dvema ustavnima odločbama, opozorilom domačih in tujih nevladnih institucij ter mednarodnih ustanov, še ni uspel doseči zadovoljive večine za rešitev gordijskega vozla.

Predstavniki Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije se bodo prav danes udeležili seje odbora za peticije Evropskega parlamenta, ki bo obravnaval njihovo peticijo. V njej pozivajo evropske institucije, naj ne dopuščajo kršitve osnovnih načel prava in spoštovanja človekovih pravic v Sloveniji, še posebno v luči slovenskega sopredsedovanja Evropski uniji leta 2008.

Društvo bo torek pripravilo novinarsko konferenco, na kateri bodo predstavili potek obravnave peticije. Predstavili pa bodo tudi vzorčno tožbo za odškodnino, ki naj bi jo v prihodnjih dneh poskušalo vložiti čim več od 4093 izbrisanih, ki so leta 2004 prejeli dopolnilne odločbe, da se jim prizna stalno bivanje v Sloveniji od leta 1992.

Teden izbrisanih

V Sloveniji bo ob tej obletnici potekalo kar nekaj dogodkov v okviru tako imenovanega tedna izbrisanih, s katerimi želijo akterji opozoriti na nerešeno problematiko. Teden se bo uradno začel z gledališko predstavo Izbrisani d.o.o, ki bo nocoj potekala v centru Rog, kjer bodo predvajali tudi dokumentarne filme, organiziran pa bo tudi solidarnostni koncert. Teden izbrisanih se bo uradno zaključil v sredo, 7. marca, v Cankarjevem domu, kjer bo Mirovni inštitut pripravil forum z naslovom Dosegljiv ideal ali mrtva črka na papirju.

Na rešitev problematike so Slovenijo opozarjali domači in evropski varuh za človekove pravice, Evropska komisija, Amnesty International Slovenije in druge institucije ter organizacije. Evropska pisarna Amnesty Intenational je ob 15. obletnici o problematiki med drugim obvestila parlamentarni odbor Evropskega parlamenta o državljanskih svoboščinah in pristojne komisarje Evropske komisije, so sporočili iz AI Slovenije.

AI o izbrisanih: EU naj zagotovi spoštovanje zavez v Sloveniji

Evropska unija si ne more več zatiskati oči pred bedo na tisoče ljudi, ki še vedno živijo v pravnih vicah ali čakajo na nadomestilo od slovenskih oblasti, ker so jim odrekle najbolj temeljne pravice, so poudarili v AI. "Čas je, da EU zagotovi, da bo Slovenija prevzela svojo odgovornost" še pred prevzemom predsedovanja uniji v prvi polovici leta 2008, je AI danes v pismu pozvala EU.

Slovenske oblasti so počasne in neučinkovite pri reševanju resnega problema človekovih pravic, ki je nastal zaradi ukrepov slovenskih oblasti iz leta 1992, čeprav je slovensko ustavno sodišče te ukrepe označilo kot neustavne, obsodili pa so jih tudi Združeni narodi in Svet Evrope, opozarjajo v AI.

"Veliko je še treba storiti in EU si ne more privoščiti tiščanja glave v pesek, sploh ne v letu, ki ga je razglasila za leto enakih možnosti, in predvsem ne v državi, ki bo kmalu prevzela predsedovanje EU," je pozval direktor urada AI v Bruslju Dick Oosting v pismu, naslovljenem na Evropsko komisijo, Evropski parlament in nemško predsedstvo EU.

Pred natanko petnajstimi leti, nekaj mesecev po razglasitvi samostojnosti Slovenije, so tedanje oblasti sprejele nenavadno odločitev, ki so jo obsodili slovensko ustavno sodišče, Združeni narodi in Svet Evrope. Odločile so se za umik več kot 18.000 oseb, večinoma romskega rodu, iz slovenskega registra stalnih prebivalcev, piše AI.

S tem so "izbrisanim" iz registra čez noč odrekle številne temeljne pravice, opozarjajo v organizaciji. AI je od tedaj dosledno beležila primere, ko je bil ljudem onemogočen dostop do zdravstvene oskrbe in izobraževanja ali ko so zaradi tega ukrepa izgubili domove, službe in pokojnine.

" Obstajajo tragični primeri ljudi, ki so jim odrekli oskrbo, čeprav so bili sredi zdravljenja, otrok, ki jim več let niso dovolili vpisa v šole, in družin, ki po izgubi službe in domov živijo v bedi," je ponazoril direktor urada AI.

Krivic: Vlada se norčuje iz osnovnih načel pravne države

Po mnenju pravnega zastopnika izbrisanih Matevža Krivica predstavlja današnja izjava poslanca SDS Branka Grimsa glede reševanja problematike izbrisanih, da od poprave krivic ne smejo imeti koristi tisti, ki so "kalkulirali" glede osamosvojitve, diskriminacijo iz političnih razlogov. "Tvojih socialnih pravic in zakonitega statusa ti ne priznamo, ker ti očitamo (celo brez razlogov), da si nasprotoval osamosvojitvi. Vlada, ki si upa trditi kaj takega, se norčuje iz najbolj elementarnih načel pravne države," je v odzivu zapisal Krivic.

Ob tem Krivic, sicer tudi nekdanji ustavni sodnik, opozarja, da je ustavno sodišče že dvakrat "jasno ugotovilo, da je bila temeljna krivica sam nezakoniti izbris". To pa so potrdili tudi dva odbora Združenih narodov, komisar za človekove pravice Sveta Evrope in že dvakrat tudi Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) iz Strasbourga.

Po Krivičevih besedah je "škandalozna" tudi Grimsova trditev, da individualna obravnava vsakega primera "zaradi pomanjkljive odločbe ustavnega sodišča praktično ni izvedljiva". Nezakoniti izbris je država naredila z eno potezo peresa, brez vsake individualne odločbe, celo brez obvestila - in enako mora to storjeno krivico popraviti, meni Krivic.

Grims: Ustavni zakon edina rešitev za izbrisane

Največja koalicijska stranka ob 15. obletnici izbrisa ponovno ocenjuje, da se lahko problematika izbrisanih reši le z ustavnim zakonom. Če so bile komurkoli v procesih osamosvojitve Slovenije res storjene krivice, jih je treba popraviti, nikakor pa ne smejo imeti koristi tisti, ki so 'kalkulirali' glede osamosvojitve, je v današnjem sporočilu za javnost zapisal poslanec SDS Branko Grims.

Popravo krivic je po mnenju SDS mogoče doseči le z individualno obravnavo vsakega primera, kar pa zaradi " pomanjkljive odločbe ustavnega sodišča" brez ustavnega zakona praktično ni izvedljivo. "Ker bi se ob obravnavi ustavnega zakona razgalilo vse manipulacije na eni ter osvetlilo dejstva v zvezi z osamosvojitvijo Slovenije na drugi strani, del političnih strank kategorično zavrača vsako razpravo o ustavnem zakonu," je še zapisal Grims.

Po mnenju Grimsa problem izbrisanih, "kot ga po Evropi vztrajno prikazujejo nekateri slovenski ultralevičarji, ki zavajajo s trditvami, po katerih naj bi v Sloveniji ob osamosvojitvi 18.500 ljudem odvzeli državljanstvo in so ti ostali brez njega", sicer sploh ne obstaja. Resnica je po njegovem mnenju prav nasprotna. Vsakemu prebivalcu je bila namreč ob osamosvojitvi ponujena možnost pridobitve državljanstva in Slovenija "je edina nova država v Evropi, ki je ravnala tako demokratično", je zapisal Grims.

MNZ: Položaj izbrisanih naj bi izboljšal ustavni zakon

Na MNZ ocenjujejo, da je ustavni zakon prava rešitev za urejanje vprašanja oseb, ki si niso uredile statusa v Sloveniji po letu 1992, saj bi s tem celovito uredili problematiko, zaradi katere je bila doslej sprejeta že vrsta zakonov, ki naj bi omogočili posamezne rešitve.
Predlog ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije med drugim določa, katerim državljanom drugih držav, naslednic nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), ki so v Sloveniji že pridobili dovoljenje za stalno prebivanje, bi dovoljenje veljalo tudi za nazaj in od kdaj, so sporočili z MNZ.

Omenjeni ustavni zakon ureja tudi izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za tiste državljane drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, ki dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji doslej še niso pridobili, in veljavnost dovoljenja. Predlog zakona nadalje ureja, kdaj je izpolnjen pogoj dejanskega življenja v Sloveniji za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje in katere odsotnosti iz Slovenije tega pogoja ne prekinejo.

Predlog zakona je bil leta 2005 poslan v usklajevanje parlamentarnim strankam. Proces iskanja soglasja med parlamentarnimi strankami za predlagano rešitev še poteka, saj je za sprejem ustavnega zakona potreba dvotretjinska večina državnega zbora, ki je doslej ni bilo možno pridobiti, še sporočajo z ministrstva.

Frattini: Evropska komisija ni pristojna za posredovanje pri slovenski vladi

Evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini je konec januarja v odzivu na takšne pozive poudaril, da Evropska komisija ni pristojna za posredovanje pri slovenski vladi v primeru reševanja vprašanja izbrisanih. " Odločitev o dodelitvi statusa stalnega rezidenta tem osebam ne sodi v okvir pravnega reda unije in ostaja v celoti v pristojnosti nacionalne zakonodaje", je pojasnil.

Na to izjavo se je tedaj ostro odzval pravni zastopnik Društva izbrisanih Matevž Krivic, sicer avtor posebne peticije o izbrisanih, ki jo bo danes popoldne v Bruslju obravnaval odbor Evropskega parlamenta za peticije. "Kdor je od bruseljskih evrokratov resno pričakoval kaj več od Frattinijevega skrajno birokratskega sprenevedanja, je pač naivnež, ki mu ni pomoči," meni Krivic.