Tiskane izdaje
Ezoterična politika, dvignjena nad prozaični vsakdan, prežeta s pozitivno energijo in povrhu še začinjena z mistiko? Ni napačna ideja, problem je le v tem, da je tovrstnih prerokov zelo malo. Eden redkih, če ne celo edini, je naš predsednik dr. Janez Drnovšek, ki na spletnih straneh bere levite »našim zlobnežem, ki se bojijo za svoj položaj, oblast in slavo«. Lepo, vendar nekoliko nenavadno, saj je Drnovšek na najvišjih funkcijah prejšnje in sedanje države že skoraj dvajset let. Tukaj bi se sicer lahko tukaj zatekli s svetopisemskemu reku Ne sodite me po mojih dejanjih, temveč po mojih besedah, a žal politika ne deluje tako, Janez Drnovšek pa je bil in je še vedno politik, pa naj si še tako prizadeva za drugačen, ekskluziven status.
»Očitno so tisti, ki so naročili in izvedli vlom, imeli napačne predstave o gibanju za pravičnost in razvoj«, je drugi njegov citat. Drnovšek je nonšalantno pripisal kraji računalnika politično ozadje, saj naj bi njegove politične nasprotnike močno zanimal seznam članov njegovega gibanja. Nihče nima idealističnih predstav o sedanji politični koaliciji, pa vendarle se zdijo takšne lahkotne obtožbe, s katerimi med drugim seveda poskuša povečati pomembnost obrobnemu gibanju, zelo neodgovorna. Kakšen bo zdaj njegov odziv, ko se je izkazalo, da sta vlom zagrešila dva narkomana? Če je res načelen človek, bo seveda takoj priznal svojo prenagljenost, sicer pa lahko pričakujemo razpredanje o konstruktu policije ali pa molk.
Nedvomno tako v slovenski kot svetovni politiki pogrešamo etičnost, načelnost, tudi vizionarstvo in višjo stopnjo zavedanja, če hočete, vendar se ob predsednikovih potezah vsak dan znova sprašujemo, ali njegov vzvišeni položaj nezmotljivega arbitra ne postaja vse bolj tragikomičen. Pri tem sploh ne gre več za ideološka vprašanja levice ali desnice, temveč predvsem za vprašanje kredibilnosti. In te ima žal predsednik vsak dan manj.
