Vračanje letalskega prometa

Čeprav bo gotovo preteklo še nekaj časa, preden bodo slovenski potniki znova lahko brezskrbno potovali z letali kot pred izbruhom epidemije novega koronavirusa, se mednarodni potniški promet počasi, a vztrajno vrača. Prvi redni poleti bodo na letališču Jožeta Pučnika zaživeli konec meseca, letališko osebje pa se že pospešeno pripravlja na prihod novih potnikov.

»Odpravili smo zaporo zračnega prometa, a odločitev, kdaj bodo letala zopet poletela, je stvar presoje posameznih prevoznikov,« je dejal Boštjan Lajovic iz službe za odnose z javnostjo ministrstva za infrastrukturo, ki je v Sloveniji pristojno za izvajanje letalskega prometa. »Podjetja upoštevajo priporočila zavodov za javno zdravje, odločila se bodo tudi na podlagi povpraševanja po letalskih vozovnicah.« Vlada je 23. marca sprejela odlok o prepovedi mednarodnega zračnega prevoza potnikov iz vseh držav v Slovenijo, tudi znotraj Evropske unije. Ker je bil odlok veljaven le za obdobje štirinajstih dni, so ga večkrat podaljšali. »Dvanajstega maja, ko bi ga znova morali podaljšati, smo se, ker se je epidemiološka slika izboljšala, odločili, da ni več razloga za blokiranje potniškega prometa,« je povedal Lajovic. V tem času je sicer letalski tovorni prevoz potekal neomejeno.

Šele po letu 2023

Kot je pojasnila Brigita Zorec, predstavnica družbe Fraport Slovenija, ki upravlja brniško letališče, je Slovenija kot ena redkih držav popolnoma prepovedala izvajanje mednarodnega potniškega prometa. Tudi v Italiji, kjer je bila epidemija koronavirusa precej hujša, letališč niso zaprli, čeprav potnikov ni bilo, saj so prevozniki odpovedali večino letov. Po besedah Zorčeve se bo Lufthansa z dnevnimi leti za Frankfurt na Brnik vrnila 15. junija, treba pa bo počakati še nekaj časa, preden bosta spet uvedeni redni letalski povezavi z Münchnom in Brusljem. Air Serbia je napovedala, da se v Sloveniji vrača 29. maja, Air France pa napoveduje vrnitev v zadnjem tednu junija.



»Pred epidemijo je letenje po poletnem voznem redu, ta bi moral začeti veljati 29. marca, napovedalo 17 rednih letalskih prevoznikov na 22 destinacij v 15 državah, to je skupno okoli 160 letov na teden,« je povedala Zorčeva in dodala, da bo z Aerodroma Ljubljana za potrebe turističnih agencij oziroma čarterskih potovanj na voljo tudi čartersko letalo. »Letalske družbe, ki letijo na Brnik, so polete, z nekaj redkimi izjemami, odpovedale do konca maja. Nobena jih ni odpovedala za celotno sezono, bo pa v prihodnjih dneh in tednih znano, kakšen bo dejanski vozni red od junija naprej.«



V bližnji prihodnosti lahko pričakujemo, da bo potniški promet okrnjen in da se bo oživljal postopoma. »Pričakovanja celotne letalske industrije, veljajo pa tudi za nas, so, da se bo obseg potovanj z letali v tem letu skrčil vsaj za polovico. Na raven, kakršen je bil pred epidemijo, naj bi se po pričakovanjih vrnil do leta 2023.«

Krepka podražitev letalskih vozovnic

Ni dvomov, da je koronavirus močno prizadel letalsko industrijo. Po nekaterih podatkih se je število dnevnih letov po vsem svetu zmanjšalo kar za osemdeset odstotkov, ogrožena so številna delovna mesta – v panogi je zaposlenih več milijonov ljudi – virus pa bi lahko prihodke prevoznikov po svetu oklestil za več milijard evrov. Vsi večji prevozniki so napovedali odpuščanje, zmanjšujejo flote​, optimizirajo mreže poletov, cene vozovnic pa bi se lahko, če bodo podjetja sprejela nekatere ukrepe, kot so prazni sredinski sedeži za večjo razdaljo med potniki, podražile za 50 do 100 odstotkov, je napovedal izvršni direktor mednarodnega združenja letalskih prevoznikov IATA Alexandre de Juniac​. Britanski Virgin Atlantic je sporočil, da bo odpustil kar tretjino zaposlenih, nemška Lufthansa pa trenutno obratuje le s petimi odstotki flote.



​Po besedah Brigite Zorec je sicer za letalsko industrijo značilno, da jo vsakih nekaj let pretrese kakšna kriza, kot so epidemije, vojne, teroristični napadi, toda še nikoli ni bilo krize, ki bi ohromila letalski promet po vsem svetu. Na letališču Jožeta Pučnika so se začeli pripravljati na sprejem prvih potnikov, pri tem pa so sprejeli vrsto ukrepov za nadaljnje obvladovanje širjenja covida-19. Potniki bodo morali ohranjati poldrugi meter razdalje v vseh delih terminala.

Razdalja bo nakazana s talnimi oznakami, trakovi in na sedežih v čakalnicah. Razkuževanje rok bo obvezno za potnike in zaposlene pred vsakim vstopom v potniški terminal. Za potnike v terminalu bo obvezna tudi uporaba maske ali druge zaščite ustno-nosnega predela. Merjenje telesne temperature bo najverjetneje obvezno vsaj za del potnikov. Aerodrom Ljubljana novi protokol trenutno še usklajuje s pristojnimi ustanovami, kot je inštitut za javno zdravje, v kakšnem obsegu se bo izvajal, bo odvisno tudi od zahtev letalskih prevoznikov.

Brez toplega obroka in pijače?

Letališča in letalske družbe po vsem svetu so bili v minulih tednih zelo zaposleni s pripravo varnostnih in zdravstvenih ukrepov, s katerimi bi zmanjšali možnost okužbe s koronavirusom in si tako pridobili zaupanje potnikov. Prav zaradi teh ukrepov bi potovanje z letalom utegnilo biti povsem drugačno, kot smo bili vajeni doslej.

​Nekateri prevozniki napovedujejo, da se bomo morali odpovedati toplemu obroku, namesto napitkov bo pred vzletom vsak potnik dobil plastenko vode. Namesto dolgih vrst pred vkrcanjem bomo verjetno dobili sms-sporočilo, ki nas bo opozorilo, da je čas za odhod, morali se bomo navaditi na merjenje temperature, nošenje maske med poletom, razkuževanje prtljage, zdravniško potrdilo o neokuženosti s koronavirusom bo postalo obvezno, zaradi številnih ukrepov pa se bo pretok potnikov močno upočasnil, tako da bo treba še kakšno uro prej na letališče.

​Podjetja, ki izdelujejo potniške kabine, kot je italijanski Aviointeriors, so že predstavila nekatere inovativne zamisli, kako zmanjšati možnost okužbe v utesnjenih letalih, med drugim so predlagali, da bi sredinski sedež postavili v nasprotno smer in med sedeži vgradili prozorne plastične pregrade.



------------------
Avtor je zaposlen v Delovnici.