Tiskane izdaje
Ljubljana - Z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin znova poročajo o potrjenem primeru vraničnega prisada, tokrat pri poginuli kravi z območja naselja Šmihel pod Nanosom, ki je v domeni postojnskega območnega urada uprave.
Kot zatrjujejo, so bili na gospodarstvu takoj po potrditvi bolezni uvedeni ukrepi za preprečevanje širjenja in izkoreninjenje bolezni (prepoved premikov, razkuževanje, cepljenje...).Ker gre za zoonozo, je bila o pojavu obveščena tudi zdravstvena služba. Opravljena je bila epizootiološka preiskava. Na podlagi podatkov je državno središče za nadzor bolezni (DSNB) določilo novo območje vraničnega prisada (antraksov distrikt), na katerem bo potrebno v nadaljnjih 50 letih izvajati zaščitne ukrepe za preprečevanje pojava in širjenja bolezni. Med te ukrepe spada preventivno cepljenje dovzetnih živali, ki se pasejo na območju distrikta ter živali, ki se krmijo s krmo, ki izvira iz distrikta.
Uprava je o pojavu bolezni ter o izvedenih ukrepih preko sistema za obveščanje in poročanje o boleznih živali (ADNS) obvestila Evropsko komisijo in druge države članice.
Kako nevarna je bolezen
Vranični prisad je bolezen, ki se pojavlja pri govedu, ovcah, konjih in prašičih, manj pogosto pa pri drugih domačih živalih. Pojavlja se tudi pri divjih živalih.
Okužba pri človeku je izredno redka. Tveganje za pojav bolezni pri človeku predstavlja neposreden stik z okuženimi živalmi. Večinoma se pri ljudeh pojavi kožna oblika.
Bolezen se pojavlja zlasti na močvirnih področjih in tam, kjer potoki in reke občasno poplavljajo. Bolezen ponavadi izbruhne v poletnem času, ko so živali na paši.
Povzročitelj je paličasta bakterija Bacillus anthracis, ki v neugodnih razmerah, zlasti ob stiku z zrakom, tvori spore. Spore so izven gostitelja zelo odporne in lahko v okolju preživijo tudi več let. V zemlji se lahko ohranijo več kot 10 let, če so izpostavljene sušnemu okolju, pa preživijo dve leti. Iz zemlje, kamor je bila nekoč zakopana poginula žival, okužena z bacilom vraničnega prisada, lahko spore prinesejo na površino deževniki ali talna voda, potem pa jih po površini razširi deževnica. Trava, seno, slama, itd, utegnejo biti na območjih, tako imenovanih distriktih vraničnega prisada, kontaminirani s sporami.
Živali se v glavnem okužijo, ko zaužijejo spore bacila s krmo, ali pa jih popijejo z vodo. Možna je tudi okužba preko poškodovane kože, poškodb v ustih in žrelu. Okužene živali izločajo povzročitelja preko vseh izločkov, ki jim je primešana kri, v iztrebkih, urinu in izcedku iz nosa.
Počasno obveščanje
Kako je se je okužila poginula žival v Šmihelu pod Nanosom, ni znano. Na upravi ugibajo, da najverjetneje z zaužito krmo.
Sicer pa je tokratni pogin živali zaradi vraničnega prisada pri nas drugi v letošnjem letu, s katerim so seznanili javnost z uprave za varno hrano. Tokrat dan potem, ko je bila znana potrditev bolezni. To je še vedno bolje kot ob prvem primeru konec avgusta, ko smo se po sedmih letih miru pred to boleznijo znova soočili z njo. Takrat so na upravi potrebovali kar teden dni, da so javnost seznanili z razlogi pogina sedmih telic na paši v Bistri pri Vrhniki. Čeprav naj bi po zatrjevanju odgovornih takrat takoj poskrbeli za vse potrebne ukrepe, tudi preventivne, da se bolezen ne bi širila, je bila praksa v resnici drugačna. Ne samo da so zamujali, tudi ukrepi na pašnikih, kjer je prišlo do izbruha bolezni, niso bili izvedeni po predpisih - razkuževanje in čiščenje, ki bi moralo zajeti tudi odstranjevanje okužene zemlje, denimo.
